Jane Eyre je roman angleške pisateljice Charlotte Bronte. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom Currer Bell in nosi polni naslov Jane Eyre: An Autobiography.[1] Delo je razvojni roman in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti 19. stoletja ter za ključno besedilo viktorijanskega obdobja.

Jane Eyre
Naslovnica izdaje iz leta 1931
AvtorCharlotte Brontë
DržavaZdruženo kraljestvo
Jezikangleški
Žanrrazvojni roman

ljubezenska zgodba

gotska pripoved
Datum izida
19. 11. 1847

Roman združuje prvine gotske pripovedi, družbenega romana, ljubezenskega romana[2] in zgodbe o osebnem razvoju.[3] Zgodba opisuje življenje Jane Eyre, siroto skromnega rodu, ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori samostojnost in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju glavne junakinje in po kritičnem prikazu razrednih razlik in položaja žensk v angleški družbi 19. stoletja.

Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna pripoved v prvi osebi in samostojna ter moralno neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih književnih idealov. Danes se Jane Eyre redno uvršča med klasična dela svetovne književnosti.[4]

Ozadje in nastanek

uredi

Charlotte Bronte je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali nevtralnimi psevdonimi. Skupaj s sestrama Emily in Anne je tudi sama uporabila psevdonim, saj so založniki dela avtoric pogosto obravnavali s predsodki.[5]

Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi internatski šoli Lowood spominja na Brontejino šolanje v Cowan Bridge School, kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot vzgojiteljica doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.[6]

Povzetek vsebine

uredi

Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do odraslosti. Dogajanje je postavljeno na sever Anglije v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.[7]

Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, Sarah Reed, v Gatesheadu. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni John Reed, s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla duha in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik g. Lloyd in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v internat, natančneje v Loowod Institution. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo sorodnico. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reedovo.[8]

Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod Brocklehurst, ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna Helen Burns, starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, gospodična Temple, označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne tifus, s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša kakovost življenja v šoli.[9]

Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu Thornfield Hall, ki ji ga ponudi tamkajšnja skrbnica, Alice Fairfax. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade Adele Varens, živahne deklice iz Francije, kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo Grace Poole in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča psa, za njim pa jezdeca, ki pade s konja na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala Edward Rochester, lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno odkrito in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v Anglijo in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. Ogenj hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na zabavo, kjer bo tudi Blanche Ingram. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena žalost pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.[10]

Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi prijatelji, ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in finančnih razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar g. Mason, ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v zahodni Indiji. Nekega večera jih obišče ciganka, ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne krik. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po zdravnika. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča Bessie, ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični Elizo ter Georgiane, ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot sovraštvo. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje premoženje, a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto polnoč tudi umre.[11]

Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica samostana v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo kočijo, kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga darila, česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.[12]

Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime g. Briggs in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z Bertho Mason, kreolko, kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za tuberkulozo. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.[13]

Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka denarja, svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k molitvi. V bližnji vasi prosi za delo in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo posteljo in hrano.[14]

Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri Mary in Diana povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, St. Johnom, ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo Rosamond, v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.[15]

Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je St. John Eyre Rivers in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika hindustani in gre kot njegova žena z njim v Indijo, a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.[16]

To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in oslepel, sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za mladoporočenca, medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega sina. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s citatom iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi Jezusa, naj ga hitro odpelje v poslednje življenje.[17]

Glavni liki

uredi
  • Jane Eyre - glavni lik, tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja
  • Ga. Reed - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva
  • Helen Burns - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost
  • Adele Varens - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica
  • Edward Rochester - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane
  • Bertha Mason - Rochesterjeva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna
  • St. John Rivers - duhovnik, Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre[18]

Feminizem

uredi

V času nastanka romana se je pojem enakosti žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. Jane Eyre je označen kot prvi feministični oziroma predfeministični roman.[19] Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, ko Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in pokaže, da sta najpomembnejša njena lastna identiteta in moralna načela.[20]

Vera je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – trpljenju. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. Čustva se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen koncept vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.[21]

Žanri

uredi

Razvojni roman

uredi

Skozi roman spremljamo oblikovanje Jane iz ranljive deklice v samozadostno in samozavestno žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj občutek za (ne)pravičnost, samospoštovanje in vztrajnost. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena neodvisnost in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot zrelo žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.[22]

Ljubezenski roman

uredi

Jane Eyre ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne idealizira, temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub konfliktom in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.[23]

Gotska pripoved

uredi

Roman vsebuje številne značilnosti gotskega, kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi duha, ki je še en ključnih elementov žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in požar ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja mračnost in nelagodnost gotske pripovedi.[24]

Sklici

uredi
  1. M.S. Tompkins, Joyce (17. april 2026). »Britannica: Jane Eyre«. Pridobljeno 25. aprila 2026.
  2. Roberts, Timothy (2011). Charlotte Bronte's Jane Eyre. St Kilda, Vic.: Insight Publications. str. 8. ISBN 9781921411847.
  3. Lollar, Cortney (1996). »The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman«. Pridobljeno 25. aprila 2026.
  4. »The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list«. The Guardian. 17. avgust 2015. Pridobljeno 26. aprila 2026.
  5. »Why did Anne Brontë use a male pseudonym?«. The Editors of Encyclopaedia Britannica. Pridobljeno 26. aprila 2026.
  6. M. S. Tompkins, Joyce (17. april 2026). »Charlotte Brontë«. Pridobljeno 26. aprila 2026.
  7. »Jane Eyre«. 8. junij 2002. Pridobljeno 26. aprila 2026.
  8. »Jane Eyre«. Pridobljeno 10. maja 2026.
  9. »Jane Eyre«. Pridobljeno 10. maja 2026.
  10. »Jane Eyre«. Pridobljeno 10. maja 2026.
  11. »Jane Eyre«. Pridobljeno 10. maja 2026.
  12. »Jane Eyre«. Pridobljeno 10. maja 2026.
  13. »Jane Eyre«. Pridobljeno 10. maja 2026.
  14. »Jane Eyre«. Pridobljeno 10. maja 2026.
  15. »Jane Eyre«. Pridobljeno 10. maja 2026.
  16. »Jane Eyre«. Pridobljeno 10. maja 2026.
  17. »Jane Eyre«. Pridobljeno 10. maja 2026.
  18. »Jane Eyre: Character Analysis«. Pridobljeno 30. aprila 2025.
  19. P. Landow, George (23. november 2002). »In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?«. Pridobljeno 1. maja 2026.
  20. Lamonaca, Maria (jesen 2002). »Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre«. Pridobljeno 2. maja 2026.
  21. Lamonaca, Maria (jesen 2002). »Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre«. Pridobljeno 2. maja 2026.
  22. Lollar, Cortney (1996). »Jane Eyre: A Bildungsroman«. Pridobljeno 10. maja 2026.
  23. Schiavone, Matteo (4. december 2025). »Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance«. Pridobljeno 5. maja 2026.
  24. Kyle, Fiona. »Inhabiting the Gothic in Jane Eyre«. Pridobljeno 6. maja 2025.