Savinjska statistična regija
Savinjska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Savinjska statistična regija
urediSavinjska statistična regija je s površino 2.301 km2 četrta največja. Sestavlja jo 31 občin. Spada v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.
Nekdanja dežela grofov Celjskih je naravnogeografsko zelo raznolika. Obsega alpski svet Zgornje Savinjske doline in tudi dela Kamniško-Savinjskih Alp, Spodnjo Savinjsko dolino, Kozjansko gričevje, Zgornjo Dravinjsko dolino ter Velenjsko kotlino.
Obsega 11,4 % površine Slovenije
Savinjska statistična regija je četrta največja, za jugovzhodno Slovenijo, osrednjeslovensko in goriško regijo. Leta 2024 je v njej živelo okoli 12 % prebivalcev Slovenije, kar je bil tretji največji delež, za osrednjeslovensko in podravsko. Po gostoti naselitve je s 114 prebivalci na km2 presegala slovensko povprečje (105 prebivalcev na km2).
Prebivalstvo
Povprečna starost prebivalcev je znašala 44,3 leta, kar je bilo enako kot povprečje na ravni Slovenije. Delež mladih med 0 in 14 leti starosti je dosegel 14,7 %, kar je bilo malenkost nad državnim povprečjem (14,6 %), delež starih 65 let ali več pa je znašal 21,7 %, kar je bilo nekoliko pod državnim povprečjem in tretja najnižja vrednost med vsemi regijami. Regija je imela drugi najmanjši delež prebivalcev, starih 80 let ali več (5,5 %).
Tako kot v vseh drugih regijah je bil tudi v tej naravni prirast negativen in je znašal –2,3 na 1.000 prebivalcev. Selitveni prirast je bil, tako kot v večini drugih regij, pozitiven in je dosegel 6,4 na 1.000 prebivalcev. Med prebivalci je bilo 10,2 % tujih državljanov. Živorojenih je bilo 8,1, umrlih pa 10,4 na 1.000 prebivalcev, oboje nekoliko nad povprečjem za Slovenijo.
Ženske so v povprečju rodile pri 30,7 leta starosti (povprečje za Slovenijo je bilo 31,1 leta). Tiste, ki so rodile prvič, so imele 29,1 leta (povprečje za Slovenijo je bilo 29,6 leta).
Delež vseh otrok, starih 1–5 let, vključenih v vrtce, je bil 83,1-odstoten. Med tukajšnjimi prebivalci, starimi 25–64 let, jih je končalo največ osnovno šolo 13,3 %, višje- ali visokošolsko izobrazbo pa jih je doseglo 30,2 %, kar je regijo uvrščalo med tiste z manj ugodno izobrazbeno sestavo. Imela je 34 študentov na 1.000 prebivalcev – to je približno na sredini med regijami in enako kot v jugovzhodni Sloveniji.
Razmere na trgu dela
Stopnja delovne aktivnosti je bila z 72,1 % druga najvišja in nad slovenskim povprečjem (70,0 %), stopnja brezposelnosti pa s 3,1 % pod povprečjem (3,7 %). Stopnja delovne aktivnosti med moškimi (77,0 %) je bila za 10,4 odstotne točke višja kot med ženskami (66,6 %). Ta razlika je bila tretja največja na regijski ravni.
Savinjska spada med regije z deležem delovnih migrantov, ki je manjši od slovenskega povprečja, to je znašalo 22,5 %. Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem jih je 21,7 % odhajalo na delo drugam, največ (60 %) v osrednjeslovensko.
Povprečna mesečna neto plača zaposlenega v savinjski regiji je bila tretja najnižja in je znašala 1.409 EUR, kar je bilo 117 EUR oz. okoli 8 % manj od povprečja v celotni Sloveniji.
Gospodarstvo
Regija je ustvarila tretji največji delež bruto dodane vrednosti v Sloveniji (10,5 %). Drugi največji delež BDV je imela v kmetijstvu in gozdarstvu (13,4 %) in industriji (14,0 %). Bruto domači proizvod na prebivalca je znašal 27.079 EUR in je bil za 15 % manjši od državnega povprečja. Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca je znašal 16.667 EUR, kar je pomenilo okoli 2 % manj od državnega povprečja.
Delovalo je nekaj več kot 26.000 podjetij, zaposlovala pa so okoli 112.300 ljudi oz. povprečno po 4,3 osebe.
Kakovost življenja
Prebivalci so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili povprečno s 7,5 (na lestvici od 0 do 10), kar je bila druga najnižja ocena med regijami. Manj zadovoljni so bili le v koroški.
Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila ena najvišjih, saj je bilo tveganju izpostavljenih 17,6 % prebivalcev. Delež gospodinjstev, ki si niso mogla privoščiti primerno ogrevanega stanovanja, je bil 7-odstoten oz. drugi največji. Regija je imela – tako kot podravska – tudi najmanjši delež gospodinjstev (64 % v vsaki), ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke iz lastnih sredstev (v vrednosti 830 EUR). Poleg tega je bilo v obeh regijah največ gospodinjstev (v vsaki 33 %), ki so jim stanovanjski stroški (tj. vsi stroški, povezani s stanovanjem) predstavljali veliko breme. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je bila pod povprečjem (10,6 %); 9,8 % oseb je živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob po številu članov gospodinjstva, enako kot v obalno-kraški regiji.
Imeli so 590 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, malo nad povprečjem za Slovenijo (587 na 1.000 prebivalcev), njihova povprečna starost pa je znašala 11,4 leta.
Okolje
Na prebivalca je nastalo povprečno 498 kg komunalnih odpadkov, kar je bilo pod povprečjem (526 kg). V primerjavi s predhodnim letom se je količina najbolj zmanjšala med vsemi regijami (za 15 %). Ločeno so zbrali 73,7 % vseh nastalih komunalnih odpadkov, kar je bilo ravno pod povprečjem (74,3 %).
V tej regiji je bilo gospodinjstvom dobavljene največ vode iz javnega vodovoda, 43,4 m3 na prebivalca.
Priljubljena tudi pri domačih turistih
Leta 2024 so našteli približno 550.000 prihodov turistov ali 8 % vseh in okoli 1.762.600 njihovih prenočitev ali 10,5 % vseh v državi. Med prihodi in prenočitvami domačih in tujih turistov je bilo nekoliko več slednjih. Domači turisti so v tej regiji ustvarili 18,5 % vseh prenočitev, bolj priljubljena pri njih je bila le obalno-kraška regija (27 %).
Sestavlja jo 31 občin
Največja občina je bila Šentjur; ta je meril 222 km2 in obsegal desetino površine regije. Največ prebivalcev, 49.536, je na sredini leta 2024 živelo v občini Celje. Več jih je prebivalo le v občinah Koper, Kranj, Maribor in Ljubljana. Celje je bilo s 519 prebivalci na km2 na začetku istega leta tudi najgosteje naseljena občina v savinjski regiji. Občina Solčava je imela s 503 prebivalci tretje najmanjše število prebivalcev med vsemi v državi. Obsegala je 102 km2 in bila s 5 prebivalci na km2 na začetku leta 2024 tudi najredkeje naseljena občina v Sloveniji.[1]
Savinjska statistična regija v številkah
uredi| Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
|---|---|---|---|---|
| Površina, km2, 1. 1. 2024 | 2.301 | Gostota naseljenosti, 1. 1. 2024 | 113,8 | |
| Število prebivalcev, 1. 7. 2024 | 262.450 | Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2024 | 44,3 | |
| Naravni prirast, 2024 | –605 | Delež prebivalcev, starih 0–14 let (%), 1. 7. 2024 | 14,7 | |
| Število učencev v osnovnih šolah, 2024/2025 | 24.126 | Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2024 | 21,7 | |
| Število dijakov (po prebivališču), 2024/2025 | 10.362 | Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | –2,3 | |
| Število študentov (po prebivališču), 2024/2025 | 9.063 | Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 6,4 | |
| Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2024 | 120.353 | Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 4,1 | |
| Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 98.349 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2024 | 13,3 | |
| Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 12.944 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2024 | 30,2 | |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2024 | 2.184,73 | Stopnja delovne aktivnosti (%), 2024 | 72,1 | |
| Število podjetij, 2024 | 26.060 | Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 3,0 | |
| Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2024 | 7.109 | Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2024 | 27.079 | |
| Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 63.801 | Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 1,9 | |
| Število prihodov turistov, 2024 | 550.084 | Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2024 | 590 | |
| Število prenočitev turistov, 2024 | 1.762.604 | Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2024 | 348 | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2] | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1] |
Občine v statistični regiji
uredi- Občina Braslovče
- Mestna občina Celje
- Občina Dobje
- Občina Dobrna
- Občina Gornji Grad
- Občina Kozje
- Občina Laško
- Občina Ljubno
- Občina Luče
- Občina Mozirje
- Občina Nazarje
- Občina Podčetrtek
- Občina Polzela
- Občina Prebold
- Občina Rečica ob Savinji
- Občina Rogaška Slatina
- Občina Rogatec
- Občina Slovenske Konjice
- Občina Solčava
- Občina Šentjur
- Občina Šmarje pri Jelšah
- Občina Šmartno ob Paki
- Občina Šoštanj
- Občina Štore
- Občina Tabor
- Mestna občina Velenje
- Občina Vitanje
- Občina Vojnik
- Občina Vransko
- Občina Zreče
- Občina Žalec
Zunanje povezave
uredi- Statistični urad Republike Slovenije
- SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- YouTube
Viri
uredi- 1 2 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 10. marca 2026.
- ↑ »Podatkovna baza SiStat«.