Predpreteklik

Prèdpretêklik je glagolska oblika iz opisnega deležnika na -l in preteklika pomožnega glagola biti (npr. storil sem bil).

Uporaba

S predpreteklikom lahko izražamo:

• dejanje v preteklosti pred kakim drugim dejanjem: Kaj si mu bil dal, da te ni mogel pozabiti?;
• dejanje, ki je v preteklosti povzročilo kakšno stanje: Starec ni odgovoril. Izgubljeno in motno se je bil zagledal nekam v prazno. – Mimo stare cerkve, ki ji je bila med vojno eksplozija odprla steno, so prišli pogrebci na pokopališče;
• davno preteklost: Ali še veš, kako je bilo tedaj, ko si bila šla od doma?

Zgodovina

Prvo omembo predpreteklika v slovenščini je mogoče zaslediti v Bohoričevi slovnici iz leta 1584. Danes se namesto njega uporablja običajni preteklik.

Narečja

Nekatera narečja te oblike sploh ne poznajo, druga pa jo uporabljajo kot različico navadnega preteklika, za dejanja v oddaljeni preteklosti.

V nekaterih govorih istrskega narečja na primer se predpreteklik uporablja za tvorjenje pogojnih odvisnikov v preteklosti.

"Če bim bla znala, da ćeš prit', bim bla skuhala bobiče."

Gre najbrž za vpliv hipotetične periode iz italijanske slovnice, ki za pogojne odvisnike uporablja pogojni naklon, v pretekliku sestavljen iz pomožnega glagola in deležnika, in v odgovarjajočem glavnem stavku zahteva vezni naklon (konjunktiv), prav tako v pretekliku sestavljen iz pomožnega glagola in deležnika:

"Se avessi saputo che arrivavi, avrei cucinato i bobici."

Danes

Predpreteklik danes uporabljajo večinoma le še starejši govorci in tisti, ki se zavestno trudijo, da ne bi izginil. Tudi v zbornem jeziku je raba predpreteklika izjemno redka. V pisnem jeziku se uporablja le v leposlovju, a tudi tu vse manj.

Zanimivo je, da predpreteklik v večini šol ni del rednega učnega načrta in da se ga tudi mnogo slovenistov aktivno ne trudi ohranjati.