Prebold
Prebold (do 1952 Sveti Pavel pri Preboldu ali Šentpavel)[2] je naselje s 1.700 prebivalci in središče istoimenske občine v Spodnji Savinjski dolini.
Prebold Sveti Pavel pri Preboldu (do 1952) | |
|---|---|
 Naselje s cerkvijo svetega Pavla | |
  Prebold Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°14′13.36″N 15°5′30.96″E / 46.2370444°N 15.0919333°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Prebold |
| Površina | |
| • Skupno | 2,25 km2 |
| Nadm. višina | 278,7 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 1.677 |
| • Gostota | 750 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3312 Prebold |
| Zemljevidi | |
Kraj leži na terasi ob vznožju 626 m visokega hriba Žvajga, nad potokom/reko Bolsko. Nad naseljem je renesančna graščina z dvema vogalnima stolpoma. V kraju je bila nekdaj močna tekstilna industrija katere začetki segajo v leto 1842. Prebold je poznan tudi po čebelarstvu in to več stoletno tradicijo nadaljujejo še danes. V okolici je bilo rojenih več znanih oseb, kot so pisatelj Janko Kač, slovenski zborovodja in skladatelj Anton Schwab in amaterski režiser Lojze Fric.
V Preboldu si je vredno ogledati muzejsko zbirko Prebold skozi čas, ki prikazuje materialno, kulturno in duhovno dediščino tega območja. Prebold je tudi izhodišče planinske poti na 1119 m visoko Mrzlico.
Izvor krajevnega imena
urediKrajevno ime je verjetno prevzeto iz nemškega imena Pragwald, kar je domnevno prevzeto iz slovenske besede preval s čimer je morda mišljen današnji prelaz Vrhe (725 mnm; koordinate: S 46º11', V 15º04'), prek katerega vodi cesta iz Prebolda v Trbovlje. Lokalno se kraj imenuje tudi Šempável, ta beseda se je v rednem jezikovnem razvoju razvila iz Šent Pavel. V starih listinah se kraj omenja leta 1302 ecclesia S. Pauli, 1426 apud S. Paulum, 1457-1461 zu sand Pauls, 1763-1787 Pragwold, Pragwald. Do leta 1952 se je kraj uradno imenoval Sv. Pável pri Préboldu, ime Prebold pa je prvotno označevalo le predel, ki se danes imenuje Graščina.[3]
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – apostolu svetem Pavlu.
Do leta 1952 se je naselje imenovalo “Sveti Pavel pri Preboldu”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1952 je bilo naselje preimenovano v “Prebold”.[4][5][6][2]
Sklici
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
