Poyningsov zakon

Poyningsov zakon (angleško Poynings’ Law) ali Droghetski statut, kasneje imenovan "Zakon, da se v tej deželi ne sme sklicati noben parlament, dokler zakoni niso overjeni v Angliji", je bil zakon, ki ga je sprejel irski parlament leta 1494 in je določal, da se irski parlament ne more sestati, dokler njegovega predlaganega zakonodajnega predloga ne odobrijo irski lord namestnik, tajni svet in angleški monarh. V 18. stoletju je bilo na Irskem čezenj veliko pritožb, zato je bil z ustavo iz leta 1782 spremenjen in z akti unije iz leta 1800 razglašen za brezpredmetnega. Z Zakonom o reviziji statuta Irske iz leta 1878 je bil razveljavljen.

Ozadje

Irski parlament je sklical sir Edward Poynings v vlogi lorda namestnika (podkralja) Irske. Na ta položaj ga je imenoval angleški kralj Henrik VII. kmalu po koncu razdiralne vojne dveh rož. Parlament, ki je bil sklican, da bi Irsko ponovno podredil angleški kroni, je 1. decembra 1494 razglasil, da bo odslej podrejen angleškemu parlamentu. Sklep je pomenil začetek neposredne vladavine Tudorjev na Irskem, čeprav se je moral Henrik VII. v naslednjih nekaj letih zanašati na staroangleško irsko plemstvo. Poyningsov zakon je bil glavna ovira za poznejše politične skupine, ki so si prizadevale za samoupravo na Irskem. Med njimi sta bili najpomembnejši konfederacija katolikov v 1640. letih in domoljubna stranka Henryja Grattana konec 18. stoletja. Obe sta si prizadevali za razveljavitev Poyningsovega zakona. Zakon je ljub temu ostal v veljavi vse do leta 1782, ko je ustava irskemu parlamentu podelila zakonodajno neodvisnost.

Viri

• Bartlett, Thomas; Hayton, David, ur. (1979), Penal Era and Golden Age, Belfast: Ulster Historical Foundation, ISBN 0-901905-23-2.
• Bradshaw, Brendan (1979), The Irish Constitutional Revolution of the Sixteenth Century, Cambridge: Cambridge University Press, ISBN 0-521-22206-0.
• Curtis, E.; McDowell, R.B., ur. (1968), »Poynings' Law«, Irish Historical Documents 1172–1922, London: Methuen & Company Limited, str. 83.
• Ellis, Steven G. (1985), 'Tudor Ireland: Crown, Community and the Conflict of Cultures 1470–1603, New York: Longman, ISBN 0-582-49341-2.
• Hayden, Mary T. (1925). »The Origin and Development of Heads of Bills in the Irish Parliament«. The Journal of the Royal Society of Antiquaries of Ireland. 15 (2): 112–125. ISSN 0035-9106. JSTOR 25513369.
• McGrath, Charles Ivar (2000), The Making of the Eighteenth Century Irish Constitution, Dublin: Four Courts Press, ISBN 1-85182-554-1.
• Pack, Mark (2001), »Charles James Fox, the Repeal of Poynings Law, and the Act of Union: 1782–1801« (PDF), Journal of Liberal History, 33, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. marca 2009, pridobljeno 7. aprila 2008.
• Porritt, Edward; Porritt, Annie (1909). »Poynings' Law«. The Unreformed House of Commons; Parliamentary representation before 1832. Zv. 2: Scotland and Ireland. Cambridge University Press. str. 424–449. Pridobljeno 18. avgusta 2016.
• Quinn, D.B. (1941), »The early interpretation of Poynings' Law, 1494–1534«, Irish Historical Studies, 2 (7): 241–254, doi:10.1017/S002112140011212X, JSTOR 30005898.
• Richardson, H.G. (Henry Gerald); Sayles, G.O. (1964). »Poynings Law«. The Irish Parliament in the Middle Ages. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. str. 269–281. Pridobljeno 8. julija 2020.
• »Background to the Statutes: The Constitutional Position«. History of the Irish Parliament. Ulster Historical Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2023. Pridobljeno 9. marca 2015.