Osatova vitezovka
Osatova vitezovka (znanstveno ime Spilostethus saxatilis) je vrsta stenice iz družine gozdnih tekačev, razširjena po zahodni Palearktiki.[1]
| Osatova vitezovka | |
|---|---|
| Par osebkov na lučniku | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Arthropoda (členonožci) |
| Razred: | Insecta (žuželke) |
| Red: | Hemiptera (polkrilci) |
| Podred: | Heteroptera (stenice) |
| Družina: | Lygaeidae (gozdni tekači) |
| Rod: | Spilostethus |
| Vrsta: | S. saxatilis |
| Dvočlensko ime | |
| Spilostethus saxatilis (Scopoli, 1763) | |
| Sinonimi | |
| |
Odrasle živali zrastejo 10–11 mm v dolžino in imajo vpadljiv črno-rdeč vzorec obarvanosti, podoben kot nekatere druge vrste stenic, kot so križarska vitezovka, rdeči škratec in črtasta pižamarka.[2]
Je močno polifaga stenica, hrani se s številnimi rastlinskimi vrstami, predvsem njihovimi semeni, najraje pa se zadržuje na osatih.[3][4] Podobno kot pri ostalih vitezovkah in podobno obarvanih vrstah stenic je živopisana obarvanost svarilni signal plenilcem, da je žival neužitna. Imajo namreč sposobnost izoliranja srčnih glikozidov iz gostiteljskih rastlin in vgrajevanja v svoja tkiva, zaradi česar so strupene. Osatova vitezovka se sicer ne prehranjuje na pasjestrupovkah, ki tvorijo srčne glikozide, namesto tega je razvila sposobnost izoliranja kolhicina in sorodnih alkaloidov jesenskega podleska, ki jih varuje pred žužkojedimi ptiči in tudi plenilskimi ličinkami mrežekrilcev.[5] Gre za t.i. Müllerjevo mimikrijo, kjer izkušnja naivnega plenilca s podobno obarvano strupeno vrsto koristi tudi ostalim podobno obarvanim, razen v primeru rdečega škratca, ki ni strupen. Ta izraža Batesovo mimikrijo in zmanjšuje učinkovitost svarilne obarvanosti ostalih vrst.[2]
Osatova vitezovka je razširjena po večini Evrope razen hladnih predelov na severu, pa tudi preostanku zahodne Palearktike – Severni Afriki, Mali Aziji, Bližnjem vzhodu ter delu Srednje Azije. Po letu 2000 opažajo širjenje območja razširjenosti proti severu.[1] V Sloveniji je najštevilčnejši predstavnik gozdnih tekačev, ki se včasih pojavlja v večjih gručah, podobno kot šuštarji.[4] Vrsto je opisal tirolski prirodoslovec Giovanni Antonio Scopoli po primerku, nabranem na Kranjskem, ki pa je zdaj izgubljen. Sprva jo je uvrstil v rod Cimex.[6]
Sklici
uredi- 1 2 Bury, Jarosław; Bury, Elżbueta (2026). »Pierwsze stwierdzenie Spilostethus saxatilis (Scopoli, 1763) (Hemiptera: Heteroptera: Lygaeidae) na Nizinie Sandomierskiej i w Bieszczadach oraz nowe dane o jego rozmieszczeniu w Beskidzie Wschodnim« (PDF). Heteroptera Poloniae – Acta Faunistica et Systematica (v poljščini). 20: 3–8.
- 1 2 Hotová Svádová, Kateřina; Exnerová, Alice; Kopečková, Michala; Štys, Pavel (2013). »How Do Predators Learn to Recognize a Mimetic Complex: Experiments with Naive Great Tits and Aposematic Heteroptera«. Ethology. 119 (10): 814–830. doi:10.1111/eth.12121. ISSN 0179-1613.
- ↑ »Spilostethus saxatilis (Scopoli, 1763)«. Heteroptera of Slovenia. Prirodoslovni muzej Slovenije. Pridobljeno 2. septembra 2026.
- 1 2 Gogala, Matija (2003). »Stenice«. V Sket, Boris; Gogala, Matija; Kuštor, Valerija (ur.). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 336. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
- ↑ Beran, Franziska; Petschenka, Georg (7. januar 2022). »Sequestration of Plant Defense Compounds by Insects: From Mechanisms to Insect–Plant Coevolution«. Annual Review of Entomology. 67 (1): 163–180. doi:10.1146/annurev-ento-062821-062319. ISSN 0066-4170. Pridobljeno 2. septembra 2026.
- ↑ »Spilostethus saxatilis (Scopoli, 1763)«. Catalogue of Palaearctic Heteroptera. Pridobljeno 2. septembra 2026.
Zunanje povezave
uredi
Predstavnosti o temi Osatova vitezovka v Wikimedijini zbirki