City View
Zdi se, da je eden od avtorjev tega članka tesno povezan z njegovo tematiko. (mesec ni naveden) |
City View je slovenski projekt prostorske vizualizacije, ki velja za enega najzgodnejših primerov virtualnega prikaza mestnih okolij na internetu.[navedi vir] Projekt je začel nastajati leta 1993 pod vodstvom Boštjana Burgerja, ki je z uporabo 360-stopinjskih panoramskih fotografij razvil sistem za virtualno raziskovanje urbanih in naravnih prostorov.[1]
| Jezik | slovenščina |
|---|---|
| Ustanovitev | 1993 |
| Sedež | |
| Avtor | Boštjan Burger |
| Produkti | virtualizacije slovenskih mest |
| URL | www |
Zgodovina
urediZačetki projekta segajo v leto 1993, ko je Boštjan Burger začel eksperimentirati s panoramskimi fotografijami in prostorsko predstavitvijo mestnih okolij. Prve različice City View so bile zasnovane kot digitalni prikazi Ljubljane in drugih slovenskih krajev, ki so uporabnikom omogočali premikanje med posameznimi točkami in ogled okolice v 360-stopinjskem pogledu.[2]
Leta 1996 je bila spletna različica City View objavljena kot podpoglavje https://www.burger.si/Ljubljana/uvod.html na spletnem mestu burger.si. Projekt je v poznih devetdesetih letih prerasel v obsežnejši sistem virtualnih predstavitev, ki je zajemal mesta, kulturne spomenike, naravne parke in druge geografske lokacije. Z razširitvijo na druga slovenska mesta se je projekt razvijal pod imeni City Views, Burger Landmarks in kasneje MojaSlovenija.si.
Tehnologija
urediCity View temelji na:
- 360-stopinjskih panoramskih fotografijah,
- ročno izdelanih povezavah med lokacijami,
- zgodnjih različicah interaktivnih spletnih vmesnikov,
- prostorski logiki, ki omogoča navigacijo med točkami,
- postopnem razvoju v smeri virtualne resničnosti.
V času nastanka so bile uporabljene tehnologije, ki so predhodile standardom, kot so VRML, QuickTime VR in kasnejši spletni pano formati.
Vsebina in obseg
urediCity View vključuje:
- virtualne sprehode po slovenskih mestih,
- predstavitve kulturne in naravne dediščine,
- dokumentacijo muzejev, parkov in arhitekturnih objektov,
- zgodnje primere virtualnih prikazov jam in podzemnih prostorov.
Med najbolj znanimi deli projekta je virtualni sprehod skozi Postojnsko jamo iz leta 1999.[3]
Pomen in vpliv
urediProjekt City View je bil uporabljen v več pomembnih slovenskih in mednarodnih projektih. Med drugim je bil vključen v projekt Pot miru, kjer so s panoramsko fotografijo dokumentirane ostaline Prve svetovne vojne.[4]
Evolucija projekta je bila predstavljena v številnih medijih, med drugim v:
Avtor
urediAvtor projekta je Boštjan Burger, slovenski raziskovalec, digitalni arhivist in pionir virtualne prostorske dokumentacije. Burger je znan po obsežnem digitalnem arhivu burger.si, ki vključuje več tisoč panoramskih predstavitev slovenskih krajev, muzejev, naravnih parkov in kulturne dediščine.[11]
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi- www
.burger .si – Digitalni arhiv kulturne in naravne dediščine - www
.mojaslovenija .si – Avtorski projekt digitalne dediščine
Sklici
uredi- ↑ »Intervju z Boštjanom Burgerjem«. Modre novice. 30. marec 2023. Pridobljeno 18. januarja 2026.
- ↑ »burger.si – Digitalni arhiv kulturne in naravne dediščine«. Pridobljeno 18. januarja 2026.
- ↑ »burger.si – Digitalni arhiv kulturne in naravne dediščine«. Pridobljeno 18. januarja 2026.
- ↑ »360° Surround Photography«. The Walk of Peace. Pridobljeno 18. januarja 2026.
- ↑ »Intervju z Boštjanom Burgerjem«. Modre novice. 30. marec 2023. Pridobljeno 18. januarja 2026.
- ↑ »Intervju št. 105 – Boštjan Burger«. Digitalna kamera. 6. maj 2023. Pridobljeno 18. januarja 2026.
- ↑ »Take a walk around virtual Slovenia«. Slovenska turistična organizacija. 6. junij 2020. Pridobljeno 18. januarja 2026.
- ↑ »Pano2VR in the Wild – Boštjan Burger«. Garden Gnome Software. 17. oktober 2017. Pridobljeno 18. januarja 2026.
- ↑ »IVRPA – Boštjan Burger Profile«. International Virtual Reality Professionals Association. 10. oktober 2012. Pridobljeno 18. januarja 2026.
- ↑ »Koga moti Burger?«. Monitor. 7. julij 2011. Pridobljeno 18. januarja 2026.
- ↑ »burger.si – Digitalni arhiv kulturne in naravne dediščine«. Pridobljeno 18. januarja 2026.