Boal

Boal

Bual
Boal; Bual
Občina
	; Grb
	; Grb
	Boal Lega v Španiji
	Koordinati: 43°25′44″N 6°49′02″W / 43.42889°N 6.81722°W
Država	Spain
Avtonomna skupnost	Asturija
comarca	Eonavia
Občina	Boal
Upravljanje
• Župan	José Antonio Barrientos González (Španska socialistična delavska stranka)
Površina
• Skupno	120,28 km2
Nadm. višina	450 m
Spletna stran	www.boal.es

Boal (asturijsko in eonavsko Bual) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na zahodnem robu Asturije, približno 128 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije.

Na severozahodu meji na Castropol, na severu na El Franco, na severovzhodu na Coaño, na vzhodu na Villayón, na jugu na Illano in na jugozahodu na Villanuevo de Oscos.

V občini govorijo eonavščino ali galicijsko asturijščino, ki je različica galicijskega jezika v Asturiji.

Etimologija

Ime Boala popolnoma ni pojasnjeno. Eni menijo, da izvira iz proto-indoevropske korenine *bod- (jarek, potok), a drugi menijo, da je iz starega osebnega imena Bovali ali Baudiliu. Nekateri menijo, da je nastalo iz latinske besede bove ali bovale, ki pomeni vol, ker so v občini kakovostni pašniki za goveda (tudi v grbu občine je vol).

Od 20. februarja 2014 je možno uporabiti v uradnih dokumentih enovasko ime Bual občine.

Zgodovina

V okoliških gorovjih so odkrili gomilaste grobe iz neolitika. V Llaviadi so odkrili tudi dolmene, vendar so veliko jih uničili huligani. V votlini pri Froseiri, ki se imenuje Vražja votlina (eonavsko Cova del Demo) so odkrili jamske slike iz bronaste dobe.^[1]

Pred prihodom Rimljanov so Kelti, ki so živeli v tej okolici, pridobivali kovine iz gorovij in postavili utrdbe. Na vzhodnem delu današnje občine je živelo astursko pleme Plesikov, medtem ko na zahodnem bregu reke Navie je bilo območje Albionov, ki so bili galajkovsko pleme.

Območje današnjega Boala je podjarmil rimski general Publij Karisij. Rimljani so pridobivali zlato, med drugim pri naselju Vega de Ouría. Rimljani so štiri stoletja vladali kraju, nato so jim sledili germanski Svebi. 584 so Vizigoti podjarmili ozemlje.

V zgodnjem srednjem veku so se prelati Ovieda in Luga prepirali o zemljiških razmerjih v današnji comarci Eo-Navia. Leonski kralj Alfonz VII je poravnal spor, da je prispeval k pogodbi. Po tem sporazumu je škofija v Oviedu dobila ozemlje.^[1]

Španski kralj Filip II je z dovoljenjem papeža Gregorja XIII odpravil škofijsko oblast nad občino in sosednjimi občinami ter je dal mesta v prodajo, da bi lahko financiral svoje potratne vojne proti Angliji in Nizozemski.^[1] To je hkrati omogočalo, da se Boal odcepi od cerkvene oblasti in pozneje postane ponovno samostajna, ampak posvetna občina. Po listini iz 24. aprila 1581 je Boal postal kraljevna občina, ki je bila osvobojena od odvisnosti zemljiških gospodov.^[1] Boal je 1791 nastal središče občine.

V 17. in 18. stoletju sta cvela poljedelstvo in živinoreja v občini. V 18. stoletju se je veliko razvijala obrt, ko so zidali valjalnice, železarne, kovačnice in mline.

V španska vojni za neodvisnost je Napoleonov general David Maurice Joseph Mathieu de La Redorte zavzel Boal, ker je mislil, da imajo orožarno v občini. Prebivalci so se upreli Francozem, ki so kot odgovor povzročili veliko razdejanje v občini.^[1]

V zvezi s samoupravnimi pravicami je bilo med 1814 in 1820 več izgredov in uporov v Boalu.^[1] V karlističnih vojnah so skupine gverilcev napadle občino, medtem ko so občani organizirali milicije proti gverilcem.^[1]

1842 je bila zidana nova mestna hiša in ječa. Leta 1854 in 1855 je kolera pustošila v občini, a najhujša je bila epidemija koz leta 1870.

V okviru industrializacije je bilo mehanizirano veliko kovačnic in je mnogo kovačev izgubilo svoj obstoj, kar je 1895 povzročilo uničevanje novih strojev v občini.

V 20. stoletju se je veliko Boalčanov izselilo v Ameriko, ki so velikokrat nakazovali domačim en del svojih zaslužkov. Iz teh podpor so postavili kurije in tudi nove šole ter komunalne pralnice.^[1] Tudi v tem stoletju se je v veliki meri razvijala infrastruktura in so zgradili akumulacijsko jezero v Diorasu na reki Navii. 1951 so začeli izkop volframa pri Penouti, vendar so 1961 zaprli rudnike.^[1] V naslednjih desetletjih 20. stoletja je spet veliko ljudi zapustilo občino in se izselilo v druga asturijska industrijska območja ali druge kraje Španije (predvsem v prestolnico Madrid) ali pa v tujino (Nemčija, Belgija, Švica, Francija). Upadanje prebivalstva traja še danes.

Geografija

Občina se nahaja na srednji kotanji reke Navie. Na severu reka loči občino Boal od občine Villayón. Navia ima na tem območju dva pritoka: Urubio in Pendia.

Prst je sestavljen iz granita.^[2]

Volframska in tudi zlatna rudišča v okolici še niso popolnoma izčrpana, zato imajo načrte ponovno odpreti stare rudnike, ki jim nasprotujejo okoljevarstvene organizacije in oblasti.^[3]

Gospodarstvo

Čeprav danes veliko ljudi deluje v stvoritvah v občini, je še vedno pomembna živinoreja, v prvi vrsti govedoreja. Nekoč je bila vodilna panoga proizvodnja mleka. V zadnjih časih ima velik pomen čebelarstvo v Boalu, kar zrcali znani Sejem medu. Podjetje Apícola letno proda dvajset ton medu in je ustanovljena posebna zveza čebelarjev.

Kultura

Čeprav je prebivalstvo majhno v občini, kljub temu deluje tukaj veliko kulturnih, mladinskih, turističnih, športnih ipd. društev.

So omembe vredni tudi različni sejmi (kot živinski sejmi).

Stavbe

Hiša čebelarstva v Los Mazosu
Mestna hiša v Boalu
Palača Miranda v Prelu (iz 15. ali 16. stoletja)
Palača Berdín v Doiras
Vila Anita (zgrajena 1926, jo je dal postaviti Bolčan, ki se je izselil v Kubo)
Vila Damiana (iz 1919)
Stavbe starih šol v Boalu (so jih postavili iz pomoči emigrantov v Havani in Buenos Airesu)
Cerkev apostola Jakoba (zgrajena med 1831 in 1837)

Prazniki

Romanje v čast Sv. Izidorja (15. maj)
Praznik Sv. Antona Armalskega (13. in 14. junij)
Praznik apostola Jakoba v Boalu (od 24. do 26. junija)
Praznik Marije Magdalene v Doirasu (21. in 22. junij)
Praznik apostola Jerneja v Villanuevi (24. avgust)
Praznik kralja svetega Ludvika v Villanuevi (25. avgust)
Sejem medu (v oktobru in novembru)

Sklici

1 2 3 4 5 6 7 8 9 Sánchez Braña, D. Enrique. »DATOS HISTÓRICOS DE BOAL«. Ayuntamiento de Boal (v španščini). Pridobljeno 21. avgusta 2026.
↑ Gutiérrez Claverol, Manuel (22. februar 2024). »La bicoca del plutón de Boal«. La Nueva España (v španščini). Pridobljeno 21. avgusta 2026.
↑ Álvarez, L. (27. december 2013). »Los ecologistas alegan contra el proyecto minero de wolframio previsto en Boal«. El Comercio (v španščini). Pridobljeno 21. avgusta 2026.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Boal

»Boal - Premio al Pueblo Ejemplar de Asturias 2014«. Parque Histórico del Navia. Pridobljeno 21. avgusta 2026.
»Boal«. Turismo Asturias (v španščini). Pridobljeno 21. avgusta 2026.

[boal-1] 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Sánchez Braña, D. Enrique. »DATOS HISTÓRICOS DE BOAL«. Ayuntamiento de Boal (v španščini). Pridobljeno 21. avgusta 2026.

[2] Gutiérrez Claverol, Manuel (22. februar 2024). »La bicoca del plutón de Boal«. La Nueva España (v španščini). Pridobljeno 21. avgusta 2026.

[3] Álvarez, L. (27. december 2013). »Los ecologistas alegan contra el proyecto minero de wolframio previsto en Boal«. El Comercio (v španščini). Pridobljeno 21. avgusta 2026.

[1]