Avtomobil

Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh.^[1] Beseda je izposojenka iz francosko automobile, ta pa je skovanka iz grško autos (»samo«, »samodejno«) in mobile (iz latinsko mobilis - »premično«).^[2] Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja motor z notranjim zgorevanjem, ki ga žene bencin ali diesel.

Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo kombinirana vozila oz. kombiji, tovornjaki, poltovornjaki, avtobusi ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz motorno vozilo).

Avtomobilska industrija je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.^[3] Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z ogljikovim dioksidom ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture (cest s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi prometnih nesreč. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so električni.

Slovenci med Evropejci in Balkanci slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,^[4] ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter prisilno polnjenih motorjev z večjim navorom med slovenci.^[5]^[6] Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.^[7] V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je Volkswagen z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: BMW in Porsche, med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke Tesla. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.^[8] Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže.

Glavni deli

Glavni deli avtomobila so:

šasija ali samonosna karoserija z vzmetenjem
glavni pogonski agregat diesel (npr. BMW B58), bencin, elektro z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd)
hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna sklopka (ročni in DSG menjalnik)
menjalnik spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75)
razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive)
diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi
platišča s pnevmatikami in zavorni diski s ploščicami
voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje
potniški in/ali tovorni prostor

Pomembni tehnični podatki

Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli.

Tehnične lastnosti avtomobila
Parameter	enota	pomen	opomba
moč	kW (ali hp)	pove kako zmogljiv je motor
navor	Nm	pove kakšna je prožnost motorja in pospeški	večji vpliv na vožnjo kot sama moč
nazivna moč pri vrtljajih	rpm	pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka	vidimo v diagramu moči in navora
nazivni navor pri vrtljajih	rpm	pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek	vidimo v diagramu moči in navora
maksimalna hitrost	km/h	zmogljivost motorja in aerodinamike
zaviralna pot	m	kazalnik varnosti
volumen motorja	ccm	vpliva na življensko dobo motorja
št. valjev	št.	vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo
hrup vozila	dB	pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje	tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h
medosna razdalja	mm	daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini
pospešek vozila 0-100 km/h	sec	pomembno za varno prehitevanje	gledajo se tudi pri drugih hitrostih
volumen posode za gorivo	lit	vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje
št. predstav menjalnika	št.	več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo
kombinirana poraba vozila	lit/100km	pove realno povprečno porabo
masa praznega vozila	kg	vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen
največja dovoljena masa	kg	pomebno za nosilnost vozila

Vrsta pogonskega agregata

Dizelski motor

Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor?

letno naredi 20.000 km ali več
vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti
nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin)
nižji hrup pri visokih hitrostih

Prednosti:

Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu)
Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib
Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+)
Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan
Idealni za daljše poti in avtocesto

Slabosti:

Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue)
Težji motor → večja masa vozila
Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo)
Višja začetna cena vozila

Bencinski motor

Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor?

letno naredi 15.000 km ali manj
veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem
veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km)
veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h

Konfiguracija prenosa moči v vozilu

Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih.

Sprednji pogon (FWD)

Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah.

Zadnji pogon (RWD)

Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon.

Štirikolesni pogon (AWD/4WD)

Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo.

Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu.

Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov

xDrive

xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah.

4MATIC

4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah.

Quattro

Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije.

PTM

PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem.

4Motion

4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem.

Vzmetenje

Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost.

Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času.

Osnovna naloga vzmetenja

Vzmetenje mora:

absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine),
ohranjati stik pnevmatik s podlago,
zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije,
zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost.

Glavne komponente

Tipično vzmetenje sestavljajo:

vzmeti (spiralne, listnate ali zračne),
amortizerji (dušijo nihanje),
vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles,
stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih.

Glavni tipi sprednjega vzmetenja

Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost.

Sprednje vzmetenje je pomembno za:

Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih.
Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana.
Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje.
Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku.

Solid axle (toga prema)

Danes redko spredaj pri osebnih avtih.

Obe kolesi povezuje ena toga os.

Prednosti:

zelo robustno,
dobro za ekstremni teren.

Slabosti:

slabo udobje,
slabša lega.

Primer: starejši terenci in pickupi.

Torsion bar suspension

Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja:

namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico.

Veliko pri:

starejših SUV-jih,
pickupih.

Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije.

Trailing arm (leading arm)

Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko.

Danes redkejši spredaj.

Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni.

MacPhersonovo vzmetenje

Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element.

Značilnosti:

enostavna in kompaktna konstrukcija
nizki proizvodni stroški
dobra prostorska učinkovitost

Slabosti:

omejen nadzor geometrije koles v ovinkih
manjša natančnost pri športni vožnji

Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje

Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa.

Značilnosti:

boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku
zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan
športnejši občutek vožnje

Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih

Double wishbone neodvisno vzmetenje

Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje

Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa.

Značilnosti:

odličen oprijem in stabilnost v ovinkih
natančen nadzor kota kolesa (camber)
visoka zmogljivost pri športni vožnji

Slabosti:

večja kompleksnost
višji stroški in večja prostorska zahtevnost

Multi-link (večvodilno vzmetenje)

Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti.

Značilnosti:

zelo dobra kombinacija udobja in dinamike
visoka prilagodljivost konstrukcije
pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih

Slabosti:

kompleksna zasnova
višji stroški proizvodnje in vzdrževanja

Glavni tipi zadnjega vzmetenja

Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika.

Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost.

Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker:

vpliva na stabilnost pri hitri vožnji,
nosi večino obremenitev pri pospeševanju,
močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih.

Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema)

Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo.

Značilnosti:

zelo robustna konstrukcija,
visoka nosilnost,
enostavno vzdrževanje.

Slabosti:

slabše udobje,
manjša stabilnost na neravnih cestah.

Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux.

Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje

Kompromis med neodvisnim in togim sistemom.

Značilnosti:

enostavna konstrukcija,
nižji stroški,
dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila.

Uporaba: manjši in srednji avtomobili.

Multi-link (večvodilno vzmetenje)

Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih.

Značilnosti:

več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa,
zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo,
odlična stabilnost pri visokih hitrostih.

Slabosti:

kompleksnost in višji stroški.

Avtomatski menjalniki

Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko.

Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile (General Motors) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke M5 Stuart in M24 Chaffee med drugo svetovno vojno v kombinaciji z Cadillac V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956.

Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, DSG dvosklopčni menjalnik z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč.

Prelomnici v razvoju sta bili:

Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji.
Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group (BMW in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov.
Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern Volkswagen Group (Volkswagen, Audi, Bugatti, SEAT, Škoda) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom.

To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko.

Ročni ali avtomatski menjalnik

Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik?

pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih
daljše relacije in avtocesta
večja udobnost, manjša utrujenost voznika
avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda

Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik?

malo prevoženih kilometrov letno
vožnja po neprometnih cestah
off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest

Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov
Tip menjalnik	Opis	Prednosti	Slabosti	Primeri	Življenska doba
Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem	delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje	menjalniki so bili izjemno robustni	3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje	GM TH180 (Opel Rekord, Senator) BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) Mercedes 722.3/722.4	100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km
Klasični sodoben avtomatski menjalnik Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem	deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika	Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje	Kompleksnost dizajna	8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford)	300.000 – 500.000 km
Dvosklopčni menjalnik DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission	dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje	Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva	Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, radi se pregrevajo	DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep)	150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo
Robotski ročni menjalnik AMT: Automated manual transmission	klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem	Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija	počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje	AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti)	100.000 – 200.000 km
Brezstopenjski menjalnik CVT: Continuously variable transmission	uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja.	Izjemno gladka vožnja	Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih	JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit (Jazz), Insight)	150.000 – 250.000 km

Galerija izgled avtomatskih menjalnikov
Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave
Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav
Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav
Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav
Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav
Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm

Razporeditev motorja v avtu

Primerjava med vzdolžno (longitudinalno) in prečno (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase.

Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja
Lasnosti	Vzdolžna postavitev	Prečna postavitev
Orentacija	Motor je vzporeden s smerjo vožnje	Motor je pravokoten na smer vožnje
Pogon	Zadnji ali štirikolesni	Običajno prednji
Menjalnik	ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD	Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD
Razporeditev mase	Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50	Večina mase na prednji osi ~60–65%
Vozna dinamika	Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo	Več podkrmiljenja, manj "športen občutek"
Zasuk koles pri parkiranju	Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino)	Omejen zasuk zaradi širine motorja
Strošek proizvodnje	Dražja, več komponent	Cenejša, enostavnejša, manj komponent
Uporaba	Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili	Kompaktni, srednje veliki avtomobili
Vzdrževanje	Več prostora za dostop do komponent	Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje
Primeri vozil	BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S	VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1

Segmenti Avtomobilov

Europski Segmenti

Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89.

Evropski segmenti avtomobilov
Koda	Pomen in tržni delež	Dolžina	Primer
A	mini 4% (ang. Minicompact, Citycar)	2.7–3.7 m	Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10
B	mali 16% (ang. Subcompact car)	3.7–4.2 m	Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa
C	srednji 14% (ang. Compact car)	4.2–4.6 m	VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra
D	veliki 7% (ang. Mid-size car)	4.6–4.8 m	BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb
E	poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car)	4.8–5.0 m	BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES
F	luksuzni 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan)	5.1-več m	BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII
J	SUV 51% (ang. sport utility vehicle)	vseh velikosti	VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F)
M	večnamenski, enoprostorci, kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan)	ohlapno sledi B-F	Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo
S	športni 0,7% (ang. Roadster)	običjano D-F	Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110

Zmogljivostni razredi

Avtomobili po zmogljivostnih razredih
Razred	Pospešek 0-100 km/h	Moč KM (kW)	Navor Nm	Max hitrost	Primer
Mestni	12 s +	<75 (55)	<150 Nm	<140 km/h	Renault Twingo, VW Up, Fiat 500
Osnovni	10-12 s	<120 (90)	150-250 Nm	<170 km/h	Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa
Srednji	8-10 s	<175 (130)	250-400 Nm	<210 km/h	Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra
Močnejši	6-8 s	<240 (180)	350-500 Nm	<240 km/h	BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C
Zmogljivi	4-6 s	<400 (300)	450-650 Nm	<280 km/h	BMW 330d, Audi S5, BMW740i
Športni	3-4 s	<600 (450)	600-900 Nm	<320 km/h	Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5
Hiper	<3 s	>600 (450)	>900 Nm	<400 km/h	Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1

Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih
Razred	Pospešek 0-100 km/h	Moč KM (kW)	Navor Nm	Max hitrost	Tipičen doseg (km)	Primer
Osnovni	10-13 s	<100 (75)	<250 Nm	<190 km/h	800-1250 km	Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3
Srednji	8-10 s	<160 (120)	<370 Nm	<200 km/h	850-1300 km	VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d
Veliki	6-8 s	<220 (160)	300-500 Nm	220-250 km/h	1100-1450 km	BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A4 2.0 TDI
Premium	5-6 s	<300 (225)	400-750 Nm	250-270 km/h	1000-1200 km	BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI
Športni	4-5 s	>335 (250)	600-900 Nm	250-280 km/h	800-1000 km	BMW M550d, Mercedes AMG E53d
SUV	6-9 s	170-400 (130-300)	400-900 Nm	230-250 km/h	900-1100 km	BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI

EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih
Razred	Moč KM (kW)	Navor Nm	Baterija (kWh)	Doseg (km)	Max hitrost	Primer
Mestni EV	<100 (75)	<200 Nm	<40 kWh	<200 km	<140 km/h	Dacia Spring, Fiat 500e
Kompaktni EV	<200 (150)	200–350 Nm	≈65 kWh	<350 km	<160 km/h	Renault Megane E-Tech, VW ID.3
Družinski EV	<350 (260)	350–600 Nm	≈85 kWh	<400 km	<185 km/h	VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6
Premium EV	<600 (450)	600–900 Nm	≈100 kWh	<550 km	<230 km/h	Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE
Športni EV	<1000 (745)	900–1400 Nm	≈110 kWh	<500 km	<300 km/h	Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid
Hiper EV	>1000 (745)	>1500 Nm	>120 kWh	<550 km	<430 km/h	Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista

baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale

Pospešek 0-100 km/h

Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje.

Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h
Dejavnik	Pomen	Vpliv na pospešek
Razmerje moč/masa	Koliko KM ima avto glede na maso	Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek
Navor motorja	Vlečna sila motorja	Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih
Krivulja navora	Kje v območju vrtljajev je navor	Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100
Tip motorja	Atmosferski/ turbo / EV	Turbo in EV imajo prednost pri štartu
Menjalnik	Ročni, avtomatski, DCT	Hitrejše prestavljanje = boljši čas
Prestavna razmerja	Dolžina posameznih prestav	Krajše prestave → boljši pospešek
Pogon	FWD / RWD / AWD	AWD najboljši oprijem pri startu
Oprijem pnevmatik	Zmes, širina, temperatura	Slabe gume = zdrs in slab čas
Elektronika	Launch control, TC	Optimizira prenos moči na tla
Aerodinamika	Zračni upor	Manj pomembna do ~100 km/h
Pogoji okolja	Temperatura, višina	Vpliva na moč motorja
Voznik	Reakcija, tehnika	Pomembno brez launch controla

Varnostni sistemi

Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. ^[9] Mary Ward je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v Parsonstownu na Irskem, ^[10] Henry Bliss pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. ^[11] Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi Euro in US NCAP ^[12].

Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti.

Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih^[13]:

Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih
Sistem	Slovenski pomen	Ob-vezno	Prve uporabe in obvezno v EU od	Opomba
ABS Anti-lock braking system	sistem proti blokiranju koles	DA	Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004	Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz Concorda 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal Lightning 1959 je sestavni del ESP
ASR/ ASC Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control	sis. proti zdrsavanju pog. koles	/	Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992	je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen
ESP/ DSC Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control	elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi	DA	BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014	povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %.
BAS Brake Assist	pomoč pri zaviranju v sili	/	Mercedes-Benz S(W140) 1995	nadgradnja v AEB, ki je obvezen
AEB Autonomous Emergency Braking	samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje)	DA	Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024	nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt)
ESA Emergency Stop Assistant	reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika	DA	BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024	sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira
Airbag	zračna blazina	DA	Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998	John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov
Side Impact Protection	bočne zračne blazine	/	Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995
eCall	samodejni SOS klic v sili	DA	Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018	potrebuje menjavo baterije na cca 5 let
Seat belt reminder	opozorilo za varnostni pas	DA	Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014
Three-point seat belt	tri točkovni varnostni pas	DA	Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW 1963; obvezen v EU od 1991
Reversing detection	kamera in senzorji za vzvratno vožnjo	DA	Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024
Traffic Sign Recognition	prepoznavanje prometnih znakov	DA	Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024
Lane Keeping Assist	držanje voznega pasu	DA	Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024
Pedestrian Protection	aktivna zaščita pešcev	DA	BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026
ISA Intelligent Speed Assistance	inteligentni pomočnik hitrosti	DA	Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024	Povezano s TSR + GPS
Driver Drowsiness & Attention Warning	nadzor pozornosti voznika	DA	Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024
TPMS/ RDC Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle	nadzor tlaka v pnevmatikah	DA	BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014	zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna
EDR Event Data Recorder	črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov	DA	BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024	originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal B707 in Constellation 1958
ESS Emergency Stop Signal	avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili	DA	Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024
Bumper System	odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb	DA	Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978
OBD On-Board Diagnostics	več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo	DA	OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004	originalno prišel iz letal A320 1988
BLIS Blind-Spot Monitoring	zaznavanje mrtvega kota	/	Volvo XC90 2003
Cruise control	tempomat	/	Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971	original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948
ACC Adaptive Cruise Control Radar System	radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji	/	Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000,	originalno prišel iz letal F-86D Sabre Dog 1953, popularen v premium razredu
HUD Head-Up Display	Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči	/	BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010	originalno prišel iz letal F-4 Phantom II 1960, popularen v premium razredu
Night Vision	nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči	/	BMW serije 7 (E65/E66) 2005	originalno prišel iz letal F-4 Phantom II 1969 in A-6 Intruder 1972, popularen v premium razredu
Auto-dimming rear-view mirror	samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči	/	BMW serije 7 (E32) 1991
Alarm system	elektronski avtomobilski alarm	/	Chrysler Imperial 1972	popularen v premium razredu
Run-Flat tyres	praznovozne pnevmatike	/	Michelin pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006	popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih
Self-sealing tank	samozalepljiv rezervoar za gorivo	/	Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997	originalno prišel iz letal RAF Hurricane, Spitfire 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih
Composite Ceramic Brakes	keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet	/	Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003	originalno prišel iz letal Concorde 1969, F-14 1970, A320 1988, popularen v športnem razredu
Automatic fire suppression in the engine compartment	samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom.	/	Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997	originalno prišel iz letal USAF B-17, B-29 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih
Drive-by-wire system	elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. Infiniti Q50 • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS	/	Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire	originalno prišel iz letala Airbus A320 1988 fly-by-wire

Avtonomna vožnja

Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.^[14]

V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024.

Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040.

SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers)
Stopnja	Ime stopnje	Primer vozil	Opis	Tipični asistenčni sistemi
SAE 0	No Automation brez avtomatizacije	BMW 3 E46 1997, VW Golf IV 1998	Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika.	Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov
SAE 1	Driver Assistance vozniški pripomočki	Chrysler Imperial 1958, BMW 3 E90 2005, VW Golf VII 2012	Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika.	Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA)
SAE 2	Partial Automation delna avtomatizacija	BMW 7 F01 2013, Tesla model S 2014, Mercedes E W214 2016, BMW 3 G20 2018	Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika.	BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot
SAE 3	Conditional Automation pogojna avtomatizacija	Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes S W223 2021, BMW 7 G70 2023,	Avto vozi sam v določenih pogojih. Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila.	Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje,
SAE 4	High Automation visoka avtomatizacija	Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo RT6, Waymo Driver	Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje. Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja.	avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana
SAE 5	Full Automation popolna avtomatizacija	trenutno ni serijskih vozil	Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. Voznik ni potreben. Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila.	Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi

Ekologija

Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo.

Diesel

Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM).

EGR (Exhaust Gas Recirculation): del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx.
DPF (Diesel Particulate Filter): lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji.
SCR (Selective Catalytic Reduction): vbrizgavanje tekočine AdBlue (urea), ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O).
DOC (Diesel Oxidation Catalyst): oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O.

NOx trap (Lean NOx trap): začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira.

Emisije Diesla nekoč in danes
Vrsta emisije	Enota	Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja)	Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom	Relativno izboljšanje
CO (ogljikov monoksid)	g/km	1,0 – 2,5	0,5 g/km (Euro 6)	67 %
HC (ogljikovodiki)	g/km	0,5 – 1,0	0,09 g/km	87 %
NOx (dušikovi oksidi)	g/km	1,0 – 2,0	0,08 g/km	95 %
PM (trdni delci – saje)	g/km	0,2 – 0,6	0,0045 g/km	98,5 %
CO₂ (ogljikov dioksid)	g/km	~180–200	~120 g/km (sodobni TDI)	37 %
Vidni dim	–	pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden	praktično nič	95 %

Bencin

TWC (Three-Way Catalyst): najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje:
- CO → CO₂
- HC → CO₂ + H₂O
- NOx → N₂
GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter): pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu.

EGR – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx.

Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes
Emisija	Povprečje 1980	2020	Izboljšanje (%)
CO (ogljikov monoksid)	20 g/km	0,5 g/km	97,5 %
HC (ogljikovodiki)	3,0 g/km	0,09 g/km	97 %
NOx (dušikovi oksidi)	1,5 g/km	0,06 g/km	96 %
PM (trdni delci – saje)	0,02 g/km	0,0045 g/km	78 %
CO₂ (ogljikov dioksid)	210 g/km	125 g/km	40 %

Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU
Obdobje	Standard	Uvedene tehnologije	Cilj zmanjšati	Opombe
1988-92	ECE R15	oksidacijski katalizatorji pri bencinarjih, lambda sonda, elektronski vbrizg goriva	CO, HC	Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU
1992-96	EURO 1	Trivaljni katalizator (TWC) obvezen pri bencinarjih; osnovni oksidacijski katalizator (DOC) pri dieselih	CO, HC, NOx	Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov
1996–00	EURO 2	Izboljšani TWC, EGR pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga	NOx, HC	Dizli še brez DPF
2000-05	EURO 3	Širša uporaba EGR (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), predkatalizatorji za hladni zagon	NOx, HC, CO	ECU optimizacija za emisije
2005-09	EURO 4	Uvedba DPF (Diesel Particulate Filter) pri dizlih, sekundarni zrak in precizni lambda senzorji pri bencinarjih	PM, NOx	DPF postane standard po 2007
2009-14	EURO 5	GPF (Gasoline Particulate Filter) pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, NOx trap in prvi SCR sistemi z AdBlue pri dizlih	NOx, PM	AdBlue se uveljavi v osebnih avtih
2014-20	EURO 6	Izpopolnjeni SCR, EGR s hladilnikom, ammonia slip catalyst, real driving emissions (RDE) merjenja	NOx, PM, CO	RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015)
2021-25	EURO 6D	Napredni SCR s senzorji NOx, elektronski DPF monitorji, 48V mild-hybrid sistemi	CO₂, NOx, PM	Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev
2025-30	EURO 7	Kombinacija termalnega managementa, hladnega start SCR, napredni GPF/DPF, zmanjšane emisije iz zavor in pnevmatik	CO₂, NOx, PM2.5, NH₃	Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne

Statusni simbol

Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika.

Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU
Socialni rang	Družbeni položaj	EU Segment Avtomobila	Bruto letni prihodek	Tip dela	Primeri avtomobilov	Opis lastnikov
Nižji delavski t.i. goli (ekonomski) razred	Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno	A, B Mestni	0–22k €/leto	Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci	Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box	Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine.
Srednji delavski t.i. ekonomski razred	Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno	C Kompaktni	18–35k €/leto	Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti	VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric	Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki.
Nižji do srednji managerji oz. srednji profesionalci t.i. poslovno-ekonomski razred	Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo do 30kkm letno	D Srednji oz. poslovni	33–55k €/leto	Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik	BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6	Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha.
Višji managerji oz. višji profesionalci t.i. poslovni razred	Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo do 50kkm letno	E Izvršni	50–100k €/leto	Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik	BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW M, Mercedes AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8	Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let.
Lastnik oz. top management t.i. prvi razred	Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo do 80kkm letno	F Luksuzni, S Športni	120k+ €/leto	Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik	BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63	Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev.

Luksuzni avtomobili

Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300 000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki in premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost.

Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so:

Dizajnerske značilnosti:

leseni dodatki v notranjosti,
analogna ura,
bež, smetanovo ali rjavo usnje,
brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd),
vsaj 20-23 palcev velika privlačna platišča,
vsaj 225-275 mm široke pnevmatike,
nizko profilne pnevmatike,
kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken,
zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska),
dvojne ali štirikratne izpušne cevi,
dolg pokrov motorja,
brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom,
obvolanske prestavne ročice F1 stil,
močno zatemnena stekla,
višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel),
električno zložljiva zunanja ogledala,

Tehnične krakteristike:

dolga medosna razdalja (več prostora),
vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje),
avtomatski menjalnik s pretvornikom navora,
zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD,
launch control,
motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna,
prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem,
twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo,
head-up display na vetrobranskem steklu

Komfortne karakteristike:

itegriran zabavni sistem, internet, USB-C;
ogrevanje mirujočega vozila (webasto),
električno ogrevano vetrobransko steklo,
ventilirani, ogrevani in masažni sedeži,
električna vrata prtlažnika,
ogrevana zunanja ogledala,
ogrevan volan,
indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa,
mehka samozapiralna vrata,
zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo),
multi-link vzmetenje zadaj,
aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje),
double wishbone vzmetenje spredaj,
elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike,
dvojna ali trojna akustična zasteklitev,
zadnji zasloni za potnike,
glasovno upravljanje,
Hi-Fi ozvočenje 3D zvok,
zelo tiho delovanje motorja,
Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek,
hlajenje ali gretje držal za pijačo,
hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano,
hladilnik med zadnjima sedežema,
zložljive mizice

Varnostne značilnosti:

alarmna naprava,
premium (Michelin, Pirelli, Goodyear, Continental) praznovozne pnevmatike,
asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja,
blindirana - neprebojna stekla in karoserija,
samozatesnitveni rezervoar,
samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru,

Takšni avtomobili^[15], ki so statusni simbol so:

Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva,
Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money),
Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money),
McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva,
Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi,
Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money),
Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money),
Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money),
Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money),
Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money),
Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih,
Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money),
BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV,
Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money),
Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money),
Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €,
Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money),
Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money),
Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money),
Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money),
Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money),
Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money),
Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money),

Vzdrževanje

Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov^[16]:

mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno
večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti
velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let
Oljni filter

Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine.

Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano.

Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči.

Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan.

Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate
Tip motorja	Diesel	Bencin	EV Električni
Komponenta	Tipična menjava
Menjava olja	15 000 km oz. 1x letno	15 000 km oz. 1x letno	/
Oljni filter	15 000 km oz. 1x letno	15 000 km oz. 1x letno	/
Brisalci	1x letno	1x letno	1x letno
Diagnostika celotnega vozila	na 2 leti	na 2 leti	1x letno
Filter goriva	60 000 km oz. na 2 leti	60 000 km oz. na 2 leti	/
Filter zraka motorja	60 000 km oz. na 2 leti	60 000 km oz. na 2 leti	/
Filter kabine (mikrofilter)	60 000 km oz. na 2 leti	60 000 km oz. na 2 leti	30 000 km oz. na 2 leti
Vžigalne (bencin) svečke	/	90 000 km	/
Pnevmatike	60 000 km/po obrabi/5 let	60 000 km/po obrabi/5 let	60 000 km/po obrabi/5 let
Zavorna tekočina	na 2 leti	na 2 leti	na 2 leti
Zavorne ploščice	60 000 km oz. po obrabi	60 000 km oz. po obrabi	60 000 km oz. po obrabi
Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter	80 000 km oz. na 5 let	80 000 km oz. na 5 let	olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let
Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon)	80 000 km oz. na 5 let	80 000 km oz. na 5 let	/
Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu	80 000 km oz. na 5 let	80 000 km oz. na 5 let	/
Hladilna tekočina	100 000 km oz. na 5 let	100 000 km oz. na 5 let	100 000 km oz. na 5 let
Menjalniško olje (ročni menjalnik)	120 000 km oz. na 10 let	120 000 km oz. na 10 let	/
Menjava tesnil baterije EV	/	/	100 000 km oz. na 5 let
Zavorni diski	120 000 km oz. po obrabi	120 000 km oz. po obrabi	120 000 km oz. po obrabi
Ekologija: EGR čiščenje in DPF	120 000 km oz. po stanju	/	/
Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx	150.000 km oz. 7 let	150.000 km oz. 7 let	/
Ekologija: GPF čiščenje	/	150 000 km	/
Ekologija: EVAP sistem	/	150 000 km	/
Ekologija: Lambda sonda	/	200 000 km	/
Ekologija: TWC katalizator	/	200.000 km	/
Ekologija: EGR hladilnik	250 000 km	250 000 km	/
Ekologija: SCR + AdBlue	250 000 km	/	/
Ekologija: DOC katalizator	200 000 km	/	/
Torna sklopka (ročni menjalnik)	150 000 km oz. po obrabi	150 000 km oz. po obrabi	/
Jermeni in napenjalci klime in alternatorja	150 000 km oz. na 5 let	150 000 km oz. na 5 let	/
Vodna črpalka in hladilna tekočina	150 000 km oz. na 5 let	150 000 km oz. na 5 let	/
Grelne (diesel) svečke in rele	150 000 km oz. na 5 let	/	/
Zobati jermen	200 000 km oz. na 10 let	150 000 km oz. na 7 let	/
Izpušni sistem mejava	po stanju	po stanju	/
Podvozje – roke, končniki	200.000 km	200.000 km	200.000 km
Gumjaste cevi menjava	po stanju	po stanju	200.000 km
Servis klimatske naprave za baterijo EV	/	/	2 leta
Hladilni sistem baterije EV	/	/	6 let
Elektronika, ki upravlja baterijo EV	/	/	8 let
Konektorji, releji EV	/	/	8 let
Polnilec AC/DC EV	/	/	8 let
Inverter EV	/	/	10 let
Kompresor toplotne črpalke EV	/	/	200 000 km ali 8 let
Menjava pogonske baterije EV	/	/	250 000 km ali 10 let
Menjava injektorjev goriva	250 000 km	250 000 km	/
Menjava baterij za klice v sili (eCall)	7 let	7 let	7 let
Akumulator	300.000 km oz. 10 let	300.000 km oz. 10 let	150.000 km oz. 5 let
Alternator, starter	300.000 km oz. 15 let	300.000 km oz. 15 let	/
Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej)	300.000 km oz. 15 let	200.000 km oz. 10 let	/
Optična (geometriska) nastavitev podvozja	po potrebi	po potrebi	po potrebi
Kleparska dela, menjava odbijačev	po potrebi	po potrebi	po potrebi

Avtomobilizacija

Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto.

Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.^[17]^[18]^[19]^[20]
Država	Št. vozil
San Marino	1606
Gibraltar	1444
Andora	1214
Lihtenštajn	1068
Brunej	1012
Monako	910
Nova Zelandija	869
ZDA	860
Malta	823
Poljska	761
Italija	756
Avstralija	737
Luksenburg	732
Kanada	707
Francija	704
Češka	658
Portugalska	640
Norveška	635
Avstrija	632
Velika Britanija	632
Nemčija	627
Španija	627
Grčija	617
Japonska	612
Švica	604
Belgija	590
Nizozemska	588
Slovenija	579
Finska	577
Švedska	544
EU	569
Danska	540
Irska	540
Malezija	535
Slovaška	513
Libija	490
Bolgarija	485
Hrvaška	474
Sirija	472
Madžarska	463
Južna Koreja	458
Romunija	438
Izrael	404
Rusija	389
Belorusija	387
Mehika	358
Tajvan	344
Združeni Arabski Emirati	343
Srbija	330
Argentina	311
Tajska	277
Čile	246
Kazahstan	226
Kitajska	223
Turčija	220
Brazilija	214
Ukrajina	192
Iran	183
Južna Afrika	176
Ekvador	152

Stroški

Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).^[21]^[22]^[23] Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo.

Operativni stroški osebnega avtomobila
Fiksni letni	Variabilni glede na uporabo
Bazno parkiranje	Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje
Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija)	AdBlue
Zavarovanje (obvezno in kasko)	Pnevmatike (letne, zimske)
Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa)	Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue)
Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let)	Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, dodatne luči, izpušni lonec, sprememba barve vozila)
Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno)	Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine
Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici)	Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd)
Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje)	Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki
Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let)	Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd)
*Priključna moč bazne električne polnilne postaje	Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci
*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let)	Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč
Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba	Prometni in parkirni prekrški
Stroški kapitala financiranja	* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela)
Amortizacija avtomobila (na n let)	* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete
Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur)	Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu)
* velja za električna vozila ** vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih

Nakup

Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija in Švica ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobilo bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija in Baltske države.

Mediji

Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih:

avtomobilske revije
avtomobilski spletni portali
avtomobilski TV progami oz. oddaje
avtomobilski Podcasti

Revije

Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev.

Slovenske avtomobilistične revije
Revija	Splet	Fokus	Opomba	Izhaja od
Motorevija AMZS	https://www.amzs.si/motorevija	Tehnika, varnost, testi	Zelo strokovna, manj “showa”	1957
Avto Magazin	https://avto-magazin.metropolitan.si/	Testi, primerjave, novice	Najbolj znana	1967
AvtoFokus	https://www.avto-fokus.si/	Novice, trg, testi	Močan spletni del, zelo priljubljena	1999

Mednarodne avtomobilistične revije
Revija	Splet	Fokus	Opomba	Izdaja od
Autocar	https://www.autocar.co.uk/	Testi, industrija	Najstarejša avtomobilska revija na svetu	1895
Motor Trend	https://www.motortrend.com/	Testi, nagrade	Ameriška primerjalna revija	1949
Car and Driver	https://www.caranddriver.com/	Testi, novosti	Ameriška revija, zelo vplivna	1955
CAR Magazine	https://www.carmagazine.co.uk/	Dizajn, trendi	Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK	1962
What Car?	https://www.whatcar.com/	Potrošniški testi	Objektivne ocene za kupce, UK	1973
Classic & Sports Car	https://www.classicandsportscar.com/	Klasika	Oldtimerji, restavracije	1982
Auto Bild	https://www.autobild.de/	Novice, tehnikalije	največja EU avto revija	1986
Auto Express	https://www.autoexpress.co.uk/	Nakupi, primerjave	Zelo praktična, UK	1988
Top Gear Magazine	https://www.topgear.com/	Avti, lifestyle	Najbolj “ikonična”	1993
Evo	https://www.evo.co.uk/	Vozniška izkušnja	Sveta trojica: voznik–avto–cesta	1998
Octane	https://www.octane-magazine.com/	Premium & classic	High-end, luksuz	2003

Spletni portali

Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami.

Mednarodni portali
Portal	Splet	Fokus	Od leta
Auto Express	https://www.autoexpress.co.uk	Primerjave, “best buy”, praktični avti	1988
mobile.de	https://www.mobile.de	Največji nemški trg rabljenih vozil	1996
AutoScout24	https://www.autoscout24.com	Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU	1998
Willhaben	https://www.willhaben.at	Avstrijski oglasi (tudi avti)	2006
Carfolio	https://www.carfolio.com	Specifikacije, aerodinamika	2007
ZePerfs	https://www.zeperfs.com	Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.)	2009
Auto-Data.net	https://www.auto-data.net	Tehnični podatki, motorji, poraba	2010
The Drive	https://www.thedrive.com	Tehnika + kultura avtomobilizma	2015

Slovenski portali
Portal	Splet	Fokus	Od leta
Salomon Oglasnik	https://oglasi.svet24.si	Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web)	1991
Avto.net	https://www.avto.net	Slovenski oglasi za vozila	2000
Avtooglasi.com	https://www.avtooglasi.com	Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom	2000
Makina.si	https://www.makina.si	Manjši oglasnik za rabljena vozila	2010
Facebook Marketplace	https://www.facebook.com/marketplace	Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali	2016
Dober avto	https://www.doberavto.si/	Dražbe avtomobilov	2021

Avtmomobilski TV programi oz. oddaje

Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične.

Mednarodne oddaje
Oddaja	Spletni link	Platforma	Fokus	Opomba	Od leta
Top Gear	https://www.bbc.co.uk/topgear	BBC / TV + streaming	Zabavni testi, superšportniki, izzivi	Najbolj ikonična avtomobilska oddaja	1977/ 2002
MotorWeek	https://motorweek.org	PBS (ZDA)	Objektivni testi	Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja	1981
Driven	—	Channel 4 (UK TV)	Testi in primerjave	Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s	1998
Fifth Gear	https://www.discoveryuk.com/fifth-gear	UK TV / Discovery / YouTube	Tehnični testi, realna uporaba	Bolj resen in manj “show” kot Top Gear	2002
Wheeler Dealers	https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers	Discovery Channel	Nakup–obnova–prodaja	Fokus na ekonomiko popravil	2003
Car S.O.S.	https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos	National Geographic	Restavriranje klasičnih vozil	Čustveni “restoration” format	2013
Carfection	https://www.youtube.com/carfection	YouTube	Cinematic premium testi	Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche)	2014
Jay Leno’s Garage	https://www.jaylenosgarage.com	CNBC / YouTube	Luksuzni in klasični avtomobili	Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih	2015
The Grand Tour	https://www.amazon.com/grandtour	Amazon Prime Video	Road trip, superšportniki, humor	Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May)	2016
Throttle House	https://www.youtube.com/throttlehouse	YouTube	Performance testi + humor	Eden najboljših modernih review kanalov	2016

Slovenske avtomobilske oddaje
Oddaja	Spletni link	Platforma	Fokus	Opomba	Leto prvega izida
Avtomobilnost	https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost	RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet)	Tehnologija, mobilnost, varnost, testi	Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO	2015
Volan	https://www.kanal-a.si/volan	Kanal A	Testi avtomobilov, predstavitve modelov	Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji	~2000
Avto.info	— (arhiv Kanal A)	Kanal A	Novice, testi, varna vožnja	Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj	~2010
Automobille	— (arhiv TV3)	TV3	Novice, testi, motošport	Kratka informativna oddaja	2001

Avtomobilski podcasti

Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma.

Mednarodni Podcasti
Podcast	Spletni link	Platforma	Fokus	Opomba	Od leta
The Smoking Tire Podcast	https://www.thesmokingtire.com	YouTube / Spotify	Testi, superšportniki, vozni občutek	Eden najbolj “driver-focused” podcastov	2012
Car Talk	https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk	NPR / radio / arhiv	Popravila, nasveti, humor	Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi)	1977
PistonHeads Podcast	https://www.pistonheads.com	Spotify / web	Performance avti (BMW M, AMG, RS)	Močan UK enthusiast fokus	~2018
The Intercooler Podcast	https://www.theintercooler.co.uk	Spotify / web	Globoke avtomobilske debate	Zelo analitičen “Autocar style”	~2020
Car Throttle Podcast	https://www.carthrottle.com	YouTube / Spotify	Car kultura + humor	Lažji, zabaven format	~2017
Auto Express Podcast	https://www.autoexpress.co.uk	Spotify / web	Novice + testi novih avtov	Profesionalni news format	~2019
Autocar Podcast	https://www.autocar.co.uk	Spotify / web	Industrija + novi modeli	Zelo tehničen in strokoven	~2018
Throttle House Podcast	https://www.youtube.com/@ThrottleHouse	YouTube / Spotify	Testi + humor + performance	Eden najboljših modernih review formatov	~2016

Slovenski Podcasti
Podcast	Spletni link	Platforma	Fokus	Opomba	Od leta
APM (Avtomobilsko prometne minute)	https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm	RTV SLO (Val 202 / podcast)	Novice, testi, mobilnost, promet	Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO	2023
Pod Haubo	https://www.youtube.com/@PodHaubo	YouTube / Spotify	Novice, testi, humor, industrija	Sproščen, “car talk” format z mnenji	2023
Avtomat Podcast	https://podcasti.si/avtomat	Spotify / Apple Podcasts	Lifestyle, gostje, avtomobili	Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only”	~2020
Avto Magazin Podcast	https://avto-magazin.si	Web / podcast platforme	Testi, dogodki, avtomobilska kultura	Klasičen avtomobilski medijski pristop	~2022
UNDERDOG podcast	https://www.youtube.com/@KomotarMinuta	YouTube / Spotify	Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci)	Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar)	~2020
Društvo SDA podcast	https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda	Spotify / web	Avto industrija, pravni in poslovni vidik	Bolj B2B avtomobilski svet	2025

Tehnologije goriva in pogona

Prometni sektor veliko prispeva k onesnaženosti zraka, hrupu in podnebnim spremembam .^[25]

Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja bencin, uporablja motor z notranjim zgorevanjem. Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. ^[26] ^[27] Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to postopno opuščanje vozil na fosilna goriva pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. ^[28] ^[29]

Odprava subvencij za fosilna goriva,^[30] ^[31] zaskrbljenost glede odvisnosti od nafte, zaostritev okoljske zakonodaje in omejitve emisij toplogrednih plinov spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje hibridna vozila, priključna hibridna električna vozila in vozila na vodik. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16 milijonov električnih avtomobilov na svetovnih cestah.^[32] Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah povsem električnih in priključnih hibridnih avtomobilov. ^[32]

V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč.

Zgodovina

Za zgodovino avtombila glej glavni članek: zgodovina avtomobila

Za izumitelja avtomobila velja francoz Nicolas-Joseph Cugnot, ki je leta 1769 predstavil tricikel s parnim strojem za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.^[33] Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem.

Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton.

Za očeta sodobnega avtomobila pa velja nemec Karl Benz, ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti Benz Patent-Motorwagen, prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.

Industrijska revolucija je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil Ransom Eli Olds v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil američan Henry Ford, oče masovne proizvodnje, ki je uvedel tekoči trak v proizvodnjo in izdeloval znameniti Ford model T v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen.

Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in vzdrževanja avtomobila, goriva, amortizacije, časa vožnje, parkirnin, davkov in zavarovanja, ^[34] se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje ^[35]

V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." ^[36]

Sklici in opombe

↑ »Avtomobil«. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
↑ »Automobile«. Online Etymology Dictionary. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
↑ Sousanis, John (15. avgust 2011). »World Vehicle Population Tops 1 Billion Units«. Wards Auto. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
↑ »Katere avtomobile vozijo Slovenci«. 24. februar 2024. Pridobljeno 11. decembra 2024.
↑ »Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto«. 24ur. 17. marec 2025. Pridobljeno 2. julija 2025.
↑ »Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?«. 12. februar 2024.
↑ Milač, Miloš (maj 2026). »Avtomobil, še najraje dizelski«. Avtofokus. str. 45.
↑ Sandiković, Samo (1. januar 2026). »Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik«. Avtofokus. str. 5.
↑ Peden, Margie, ur. (2004). World report on road traffic injury prevention. World Health Organization. ISBN 92-4-156260-9. Pridobljeno 24. junija 2008.
↑ »Mary Ward 1827–1869«. Universityscience.ie. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2008. Pridobljeno 27. oktobra 2008.
↑ »Bliss plaque«. CityStreets. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2006.
↑ »SaferCar.gov«. NHTSA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2004.
↑ »Varnostni sistemi v avtomobilu«. AvtoNasveti.com. 18. maj 2013.
↑ AMZS. »#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje«. AMZS. Pridobljeno 19. decembra 2025.
↑ »These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy«. Car And Driver. 20. junij 2025. Pridobljeno 3. septembra 2025.
↑ »Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?«. 17. marec 2021. Pridobljeno 8. aprila 2025.
↑ »Cars by Country 2025«. World Population Review.
↑ »List of countries and territories by motor vehicles per capita«. 2020–2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)
↑ »MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?«. Visual Capitalist. 2024. Pridobljeno 28. septembra 2024.
↑ »Povprečna starost avtomobilov«. RTV SLO MMC. 29. november 2024.
↑ »Stroški vozila«. 2024. Pridobljeno 11. decembra 2024.
↑ »Koliko nas stane lastništvo avtomobila?«. Zveza potrošnikov Slovenije. 31. januar 2023. Pridobljeno 11. decembra 2024.
↑ »Koliko letno stane avtomobil?«. Cekin.si. 30. januar 2023. Pridobljeno 11. decembra 2024.
↑ »Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'«. Electrek (v ameriški angleščini). 14. januar 2021. Pridobljeno 2. septembra 2021.
↑ »Transport greenhouse gas emissions«. European Environment Agency. Pridobljeno 11. marca 2019.
↑ »14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits«. Stratas Advisors. 30. julij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2019. Pridobljeno 15. marca 2023.
↑ »'Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol«. The Guardian. 4. februar 2019.
↑ »October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark«. IEA. Pridobljeno 18. oktobra 2019.
↑ »Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019«. Bloomberg NEF. 15. maj 2019.
↑ »Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister«. Egypt Independent. 8. januar 2019.
↑ »Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies«. Al-Monitor. 9. december 2018.
1 2 »Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis«. IEA (v britanski angleščini). Pridobljeno 7. julija 2022.
↑ »Nicolas-Joseph Cugnot«. Britannica Online. Pridobljeno 24. avgusta 2013.
↑ »Car Operating Costs«. RACV. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2009. Pridobljeno 22. decembra 2009.
↑ Setright, L. J. K. (2004). Drive On!: A Social History of the Motor Car. Granta Books. ISBN 1-86207-698-7.
↑ Anthony, Ariana (9. maj 2013). »Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming | HowAboutWe«. The Huffington Post. Pridobljeno 23. novembra 2015.

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Avtomobil.

[1] »Avtomobil«. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 24. avgusta 2013.

[2] »Automobile«. Online Etymology Dictionary. Pridobljeno 24. avgusta 2013.

[3] Sousanis, John (15. avgust 2011). »World Vehicle Population Tops 1 Billion Units«. Wards Auto. Pridobljeno 24. avgusta 2013.

[4] »Katere avtomobile vozijo Slovenci«. 24. februar 2024. Pridobljeno 11. decembra 2024.

[5] »Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto«. 24ur. 17. marec 2025. Pridobljeno 2. julija 2025.

[6] »Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?«. 12. februar 2024.

[7] Milač, Miloš (maj 2026). »Avtomobil, še najraje dizelski«. Avtofokus. str. 45.

[8] Sandiković, Samo (1. januar 2026). »Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik«. Avtofokus. str. 5.

[who_stats-9] Peden, Margie, ur. (2004). World report on road traffic injury prevention. World Health Organization. ISBN 92-4-156260-9. Pridobljeno 24. junija 2008.

[ward-10] »Mary Ward 1827–1869«. Universityscience.ie. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2008. Pridobljeno 27. oktobra 2008.

[bliss-11] »Bliss plaque«. CityStreets. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2006.

[12] »SaferCar.gov«. NHTSA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2004.

[13] »Varnostni sistemi v avtomobilu«. AvtoNasveti.com. 18. maj 2013.

[14] AMZS. »#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje«. AMZS. Pridobljeno 19. decembra 2025.

[15] »These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy«. Car And Driver. 20. junij 2025. Pridobljeno 3. septembra 2025.

[16] »Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?«. 17. marec 2021. Pridobljeno 8. aprila 2025.

[17] »Cars by Country 2025«. World Population Review.

[18] »List of countries and territories by motor vehicles per capita«. 2020–2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)

[19] »MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?«. Visual Capitalist. 2024. Pridobljeno 28. septembra 2024.

[20] »Povprečna starost avtomobilov«. RTV SLO MMC. 29. november 2024.

[21] »Stroški vozila«. 2024. Pridobljeno 11. decembra 2024.

[22] »Koliko nas stane lastništvo avtomobila?«. Zveza potrošnikov Slovenije. 31. januar 2023. Pridobljeno 11. decembra 2024.

[23] »Koliko letno stane avtomobil?«. Cekin.si. 30. januar 2023. Pridobljeno 11. decembra 2024.

[24] »Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'«. Electrek (v ameriški angleščini). 14. januar 2021. Pridobljeno 2. septembra 2021.

[25] »Transport greenhouse gas emissions«. European Environment Agency. Pridobljeno 11. marca 2019.

[26] »14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits«. Stratas Advisors. 30. julij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2019. Pridobljeno 15. marca 2023.

[27] »'Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol«. The Guardian. 4. februar 2019.

[IEA2019-28] »October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark«. IEA. Pridobljeno 18. oktobra 2019.

[29] »Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019«. Bloomberg NEF. 15. maj 2019.

[30] »Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister«. Egypt Independent. 8. januar 2019.

[31] »Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies«. Al-Monitor. 9. december 2018.

[:2-32] 1 2 »Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis«. IEA (v britanski angleščini). Pridobljeno 7. julija 2022.

[33] »Nicolas-Joseph Cugnot«. Britannica Online. Pridobljeno 24. avgusta 2013.

[racv-34] »Car Operating Costs«. RACV. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2009. Pridobljeno 22. decembra 2009.

[setright-35] Setright, L. J. K. (2004). Drive On!: A Social History of the Motor Car. Granta Books. ISBN 1-86207-698-7.

[36] Anthony, Ariana (9. maj 2013). »Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming | HowAboutWe«. The Huffington Post. Pridobljeno 23. novembra 2015.

[1]