Světlny god

Světlny god ili světlny rok (ang.: light-year; simbol: ly) je měra dolgoty, koristana v zvězdoznavstvu i kosmologiji. Světlny god je distancija, sovršena světlom v vakuumu v tečen‌ju julianskogo goda. Drugymi slovami, světlny god ne je jedinica časa, v protivnosti k tomu, čto sugeruje nazva.

Karta pokazyvajuča zvězdy, ktore nahodet se vnutri poluměra 12,5 světlnyh godov od Solnca

Točno govoreči, světlny god oprěděljaje se kako distancija, ktoru foton by sovršil v svobodnom prostoru, bezkonečno daleko od vsekakogo gravitacijnogo ili magnetičnogo polja, v tečen‌ju jednogo julianskogo goda (365,25 dnjev po 86 400 sekundah). Zato že brzina světla v vakuumu iz definicije ravni se točno 299 792 458 metram na sekundu, světlny god točno ravni se 9 460 730 472 580 800 metram,^[1] čto okrugljaje se na 9 461 bilionov metrov ili 9,46 bilionov kilometrov. Po zaokrugljen‌ju světlny god ravni se 63 241 astronomičnoj jedinici.

Světlny god upotrěbjaje se za označen‌je distancije medžu zvězdami, galaktikami i drugymi objektami v kosmosu. Mimohodom, v zvězdoznavstvu za take distancije čestěje koristaje se druga jedinica, parsek, oprěděljena kako distancija, v ktoroj objekt generuje zvězdnu paralaksu jednoj kutnoj sekundy, kogda observovany objekt prěměstil by se črěz jednu astronomičnu jedinicu perpendikularno do observatorovoj linije zrěn‌ja. Parsek ravni se priblizno 3,26 světlnym godom. Prědpočitaje se parsek, ibo ta jedinica legše izvodi se iz danyh iz observacij i legše sravnivaje se s njimi. Tym ne menje, v odnošen‌ju k občej publičnosti vně naučnyh krugov čestěje koristaje se světlny god kako jedinica.

Jedinice povezane so světlnym godom sut světlna časina, světlna minuta i světlna sekunda, distancija sovršena světlom, po redu v časině, minutě i sekundě. Světlna minuta ravni se 17 987 547 480 metram, znači ok. 18 milionam kilometrov. Světlna sekunda iz definicije je 299 792 458 metrov, čto je logičny rezultat definicije metra.

Někoje fakty

Udaljenost luny od Zemje je priblizno 1,3 světlne sekundy.
Udaljenost Zemje od Solnca je 8,3 světlnyh minut.
Diametr orbity najdaljšej planety, Neptuna, je priblizno 8 světlnyh časin.
V oktobru 2023 g. Voyager 1 nahodil se uže 162 astronomične jedinice (24,1 miliardy kilometrov) od našego Solnca, to je 0,0026 světlnyh godov (22,4 světlne časiny).^[2]
Najblizša zvězda poslě našego Solnca, Proksima Centavri, nahodi se na udaljenosti 4,22 světlnyh godov od nas.
Srědišče našej galaktiky, Mlěčnoj puti, nahodi se priblizno 28 000 světlnyh godov od Zemje.
Diametr Mlěčnoj puti je priblizno 100 000 světlnyh godov.
Najblizša druga velika galaktika, Mglavina Andromedy (M31) nahodi se priblizno 2,54 miliony světlnyh godov od nas.
Najblizše skupjen‌je galaktik vně našej vlastnoj Městnoj grupy, skupjen‌je Děvy, je udaljeno od nas priblizno 50 milionov světlnyh godov.
Vidima čest kosmosa imaje poluměr (radius) priblizno 46 miliardov světlnyh godov, ačekoli světlo iz kraja vidimoj česti kosmosa bylo izslano 13,7 miliardov lět tomu nazad (ocěnjaje se, že kosmos imaje toliko lět). Razlika medžu tymi čislami je rezultat razširjen‌ja kosmosa s časom.
Jedin světlny god je okolo 236 milionov obhodov vokrug Zemje po ekvatoru.^[3]

Gledite takože

Galaktičny god

Iztočniky

↑ "International Astronomical Union". Bylo arhivovano iz iztočnika 22 oktobra 2009. Data dostupa: 11 septembra 2023.
↑ "Stastisiky misije". nasa.gov (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 8 septembra 2023.
↑ Na osnově dolgoj osi elipsoidy GRS 80.

Izvor

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Lichtjaar» v Vikipediji na niderlandskom (spis avtorov; dozvoljen‌je CC BY-SA 4.0).

[1] "International Astronomical Union". Bylo arhivovano iz iztočnika 22 oktobra 2009. Data dostupa: 11 septembra 2023.

[2] "Stastisiky misije". nasa.gov (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 8 septembra 2023.

[3] Na osnově dolgoj osi elipsoidy GRS 80.

[1]