Sport
Sport jest fizična aktivnost ili igra,[1] često kompetitivna i organizovana, ktora poddrživaje ili ulučšaje fizičnu sposobnost i uměnja. Sport može davati radost učestnikam i zabavu zriteljam.[2] Čislo učestnikov v specifičnom sportě može varirovati od soten ljudij do jedinogo individua.
Sportovne kompeticije mogut izkoristati format družiny ili jedinogo člověka, i mogut byti otvorjene, dozvaljajuči široky diapazon učestnikov, ili zatvorjene, ograničajuči učestvovanje do specifičnyh grup ili pozvanyh. Kompeticije mogut dozvaljati "remis" ili "nerěšen rezultat", v ktorom ne jestvuje jedin poběditelj; ine davajut metody razrěšenja remisa, da by obezpečiti, že jest toliko jedin poběditelj. One takože mogut byti organizovane v formatě turnira, produkujuči čempiona. Mnoge sportovne ligy tvoret ročnogo čempiona črěz organizovanje igr v regularnoj sportovnoj sezoně, za ktoroju v něktoryh slučajah slědujut plej-ofy.
Sport jest generalno priznavany kako sistem aktivnostij osnovany na fizičnom atletizmu ili fizičnoj sručnosti, pri čem glavne kompeticije pripuščajut toliko sporty ispolnjajuče tutu definiciju.[3] Někore organizacije, take kako Sovět Evropy, izključajut aktivnosti bez kakogokoli fizičnogo elementa iz klasifikacije kako sporty.[2] Jednako, ręd kompetitivnyh, ale ne-fizičnyh aktivnostij, išče uznanja kako umne sporty. Medžunarodny Olimpijsky Komitet, ktory nadgledaje Olimpijske Igry, uznaje i šahy i bridž kako sporty. SportAccord, asocijacija federacij medžunarodnyh sportov, uznaje pet ne-fizičnyh sportov: šahy, bridž, damy, go i sjanči.[4][5] Jednako, oni ograničajut čislo umnyh igr, ktore mogut byti pripuščene kako sporty.[1] Sport jest obyčajno upravjeny črěz sbor pravil ili obyčajev, ktore služet, da by obezpečiti čestnu kompeticiju. Poběda može byti oprěděljena črěz fizične sobytja, take kako zabivanje golov ili prěsěčenje linije kako prvy. Ona može takože byti oprěděljena od sudij, ktori ocěnjajut elementy sportovnogo izpolnjenja, vključajuči objektivne ili subjektivne měry, take kako tehnično izpolnjenje ili artistično vpečetljenje.
Zapisy rezultatov sut često čuvane, a dlja popularnyh sportov tuta informacija može byti široko oglašana ili soobčana v sportovnyh novinah. Sport jest takože glavny iztočnik zabavy dlja ne-učestnikov, pri čem zriteljsky sport privlekaje velike tolpy do sportovnyh objektov i dosegaje širše publiky črěz translirovanje. Sportovne stavy sut v něktoryh slučajah surovo regulovane, a v inyh sut integralnoju čestju sporta.
Sgodno s konsultantskoju firmoju (А.Т. Кирни (A.T. Kearney)A.T. Kearney (A.T. Kirni)), globalna sportovna industrija imaje vrědnost do $620 miliardov na 2013 god.[6] Najvyše dostupny i praktikovany sport na světě jest běganje, poka futbol jest najpopularnějši zriteljsky sport.[7]
Značenje i koristjenje
pravitiEtimologija
pravitiSlovo "sport" izhodi od starofrancuzskogo fro?desport značučego "svobodny čas", pri čem najstarša definicija v anglijskom jezyku iz okolo 1300 goda jest "vsečto, čto ljudi smatrjajut zabavnym ili razvlekajučim".[8]
Ine značenja vključajut hazardne igry i sobytja organizovane dlja cělja hazardnyh igr; lovjenje; a takože igry i zabavy, vključajuči te, ktore potrěbujut fizičnoj aktivnosti.[9] Питер Марк Роже (Peter Mark Roget)Peter Mark Roget (Piter Mark Rože) definuje imennik sport kako "aktivnost, v ktoroj učestvuje se radi relaksacije i zabavy" s sinonimami vključajučimi razvlečenje i rekreaciju.[10]
Iztočniky
praviti- 1 2 "Definition of sport". SportAccord. Bylo arhivovano iz iztočnika 28 oktobra 2011.
- 1 2 Council of Europe (24 septembra 1992). "Rec(92)13-rev - on the revised European Sports Charter (adopted by the Committee of Ministers on 24 September 1992 at the 480th meeting of the Ministers' Deputies and revised at their 752nd meeting on 16 May 2001)". Bylo arhivovano iz iztočnika 6 junija 2020. Data dostupa: 5 mareca 2012.
- ↑ "List of Summer and Winter Olympic Sports and Events". The Olympic Movement. 14 novembra 2018. Bylo arhivovano iz iztočnika 25 dekembra 2018. Data dostupa: 5 mareca 2012.
- ↑ "World Mind Games". SportAccord. Bylo arhivovano iz iztočnika 8 maja 2012.
- ↑ "Members". SportAccord. Bylo arhivovano iz iztočnika 7 maja 2012.
- ↑ "Women in sport: Game, sex and match". The Economist. 7 septembra 2013. Bylo arhivovano iz iztočnika 2 avgusta 2017. Data dostupa: 14 septembra 2017.
- ↑ "The Most Popular Sports in the World". www.worldatlas.com. World Atlas. 2018. Bylo arhivovano iz iztočnika 17 avgusta 2018. Data dostupa: 17 avgusta 2018.
- ↑ Harper, Douglas. "sport (n.)". Online Etymological Dictionary. Bylo arhivovano iz iztočnika 11 januara 2012. Data dostupa: 20 aprilja 2008.
- ↑ Webster's Third New International Dictionary of the English Language, Unabridged. Springfield, MA: G&C Merriam Company. 1967. str. 2206.
- ↑ Roget's II: The New Thesaurus (3rd izd.). Houghton Mifflin Harcourt. 1995. ISBN 978-0-618-25414-9.
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Sport» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).