Aristid

Aristid (ok. 530 — 467 god do n.e.) byl davnogrečsky atinsky državnik i vojenny načelnik epohy greko-persijskih vojn.

Svoju političnu dějateljnost počel, suči poslědovateljem reformatora Klisfena iz roda Alkmeonidov. Pozdněje on odšel od skupiny Alkmeonidov.

Naznačeny jednym iz deseti strategov, on odličil se v bitvě pri Maratonu. Črěz god Aristida izbrali arhontom-eponimom, jednako iz-za intrig Temistokla, ktory rval se prěobražati Atiny v morsku državu i ostrěgal se jego superničstva, Aristid podvrgnul se ostrakizmu v 482 godu do n.e. i odjehal na Eginu. Črěz dva goda, v svezi s invazijeju Kserksa na Greciju, Aristid srěd inakyh izgnancev byl vrnuty prěd terminom. On učestvoval v bitvě pri Salaminu.

Bližne roky poslě Salamina stali vrhom vsej kariery Aristida. Črěz god on byl izbrany strategom. Na něktoro vrěme on stal prvym člověkom v Atinah. V bitvě pri Platejah on rukovodil atinskym odredom. V 478 godu do n.e. Aristid rukovodil atinskoju flotoju v Egejskom morje. Po iniciativě Aristida i pod jego nakazom Atiny sozdali močno vojenno-politično objedinjenje, Delossky sojuz, pozdněje prěobrazovany v Atinsku državu. Na dolgo vrěme Atinska država stala jednym iz dostojnyh centrov sily v Greciji.

Poslĕ 478 goda do n.e. Aristid odšel od aktivnoj političnoj dějateljnosti.

Umrl v 467 godu do n.e., byl pogrebeny za državne pěnezy.