Isa Kaita (Yarkomaa 1912 – Noowammbar 1994) ko dawruyanke Nijeer. O yahi haa o jogi tiitooɗe laamiiɗo Madawaki Katsina, ɓaawo man, Waziri Katsina. Ko adii nde o naatata e politik, o woniino jaayndiyanke to BBC.[1]

Isa Kaita
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Inndeİsa Taƴto
Ɗuubi daygoSiilo 1912 Taƴto
ƊofordeKatsina Taƴto
Date of death26 Jolal 1994 Taƴto
WoldeInngilisjo, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajijournalist Taƴto
Janngi toExeter College Taƴto
Member of political partyNorthern People's Congress Taƴto

E kitaale 1950 e 1960, o woniino jaagorgal diiwaan to bannge golle e jaŋde e nder diiwaan worgo leydi Najeriya.[2][3]

Nguurndam e golle puɗɗaaɗe

taƴto

Isa Kaita jibinaa ko to Katsina e nder galle laamɗo tedduɗo : baaba makko, Mallam Haruna ko Waziri Emiraaji Katsina, tiitoonde nde o jogori jogaade caggal ɗuum kadi. O naati duɗal leslesal Katsina (caggal ɗuum innitiraa ko kolees Barewa) caggal ɗuum o fayti duɗal heblo Katsina. Caggal nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1922, o woni e jannginde to duɗal hakkundeewal Katsina. O jannginii e duɗal ngal duuɓi 19 hade makko woppude golle ngam wonde bayyinoowo rajo e hitaande 1941. O golliima e rajo Zoy to Radio House to Accra, to leydi Ganaa. O naati e station oo ko e wolde adunaare ɗimmere, o anndaa ko o waɗi jeewte ko faati e jeewte jowitiiɗe e wolde ndee. O ummii e rajo ngo ko e hitaande 1944 ngam wonde binndoowo emiir Katsina e laamu ɓiɗɓe leydi Katsina. E hitaande 1948, o yahi to leydi Angalteer ngam heɓde dipolomaaji e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter, London U.K

Golle politik

taƴto

Golle makko politik puɗɗii ko nde o dañi jooɗorde e suudu sarɗiiji diiwaan worgo e hitaande 1951. O fooli jooɗorde ndee e les njiimaandi politik Kongres yimɓe worgo. Ko adii woote ɗee, ko o tergal sosngal e kampaañ mawɗo lannda kaa, ko kanko kadi woni gardiiɗo kaalis lannda kaa. E hitaande 1954, o lomtii Ahmadu Bello e jaagorgal diiwaan oo to bannge golle, o woniino kadi jaagorgal kaalis lannda kaa. E nder laamu leydi Naajeeriya, o woniino jaagorgal jaŋde diiwaan oo, o anndaa ko o daraniiɗo ƴellitde jaŋde yahrude yeeso e politik jaŋde laaɓtunde. O woniino kadi jaagorgal teeŋtungal wonande Ahmadu Bello, gardiiɗo diiwaan oo, gardiiɗo politik doole.[4]

Caggal golle

taƴto

Caggal nde golle politik ndartinaa e hitaande 1966 Isa Kaita woppi golle mum to Kaduna ɗo o woni tergal e yiilirde sosiyeteeji seeɗa ko wayi no Sosiyetee Afrik Dentuɗo e Chellarams. E laamu Shagari e kitaale 1980, ko kanko wonnoo hooreejo Biro Kodduwaar. O woniino kadi lobbo ngam sosde Dowla Katsina. Ko o yiɗɓe fijirde, o woniino patron fedde joy leydi Najeriya e polo leydi Najeriya. O woniino kadi tergal tiiɗngal e pelle keewɗe ko wayi no fedde Biritaan/Niiseer, fedde Indie/Nijeer, fedde Jama’atul Nasrul Islaam, Rotary club e ko nanndi heen.

O sankii ko to hoɗorde makko to Kaduna ñalnde 26 noowammbar 1994.

Tuugnorgal

taƴto
  1. "The Story of Africa| BBC World Service". BBC. Retrieved 2018-06-11.
  2. Rosalynde Ainslie, Catherine Hoskyns, Ronald Segal; Political Africa: A Who's Who of Personalities and Parties, Frederick A. Praeger, 1961. p 119-120.
  3. Billy J. Dudley. Parties and Politics in Northern Nigeria, p 136.
  4. "email". Archived from the original on 27 September 2007. Retrieved 16 June 2007.