Bode Thomas
Mawɗo Bode ThomaslistenR (jibinaa ko Olabode Akanbi Thomas ; oktoobar 1919 – 23 noowammbar 1953) ko awokaa, dawriyanke, dowla e aristokraat aadaaji leydi Nijeer. Thomas wonnoo ko jaagorgal koloñaal e nder Koloni e Protektorat Naajeeriya, kadi ko o jaagorgal teddungal e wasiyaaji sirlu e nder Laamu Oyo taariindi Yorubaland e sahaa nde leydi makko woni e les njiimaandi koloñaal Biritaan hade mum heɓde jeytaare mum e kitaale 1960. Ko kanko woni jaagorgal gadanal to leydi Najeriya ko feewti e yah-ngartaa.[1]
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Bode |
| Innde ɓesngu | Thomas |
| Ɗuubi daygo | 1918 |
| Ɗoforde | Lagos |
| Date of death | 1953 |
| Ɗemngal | Yarbankoore |
| Wolde | Inngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | lawyer |
| Janngi to | Sa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi CMS |
| Member of political party | Nigerian Youth Movement |
Nguurndam gadano
taƴtoOlabode Thomas jibinaa ko e galle Andrew Thomas, njulaagu alɗuɗo, njulaagu, ummoriiɗo Oyo kono ummiima Lagos. Ko o mawniiko Alaafin Abiodun mo Oyo. O naati duɗal C.M.S. Duɗal grammar, duɗal misiyoŋaaji ngal Tomaas Babington Makalay e James Pinson Labulo Davies cosi. Caggal nde o timmini jaŋde makko, o woniino gardiiɗo jaagorɗe (junior clerk) to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Najeriya Railway Corporation) kono haa nde hitaande ndee joofi, o woppi golle makko, o yahi to Londres ngam janngude sariya. O noddaama haa bar nder hitaande 1942, o warti Naajeeriya ngam o tabbitina ko laatake kuugal cemmbiɗngal haa Lagos.[2] E hitaande 1948, kanko e hooreejo leydi ndii e hooreejo leydi ndii, o sosi fedde sariyaaji leydi Najeriya, ina wiyee "Thomas, Williams e Kayode".[3]
Golle politik
taƴtoE hitaande 1946, o woni konseyeer sariya Egbe Omo Oduduwa, o jeyaa ko e sosɓe fedde wiyeteende Action Groupe. Ko adii nde o naatata e Action Group, o wonnoo ko awokaajo Lagos, o wonnoo ko tergal e fedde sukaaɓe leydi Najeriya. O limtaama bana tergal Naajeeriya arandewal mawngal nder kawtal siyaasaaku wakkati koloñaal ngam waɗugo haala cemmbiɗka ngam lanndaaji siyaasaaku diiwalji, ɗi, o tammi maa ɓe keɓ anndal ko haani ngam ɓamtugo diiwalji maɓɓe nden boo ɓe waɗa kawtal haa caka.[4] O woniino kadi ardiiɗo daraniiɗo addude mawɓe leƴƴi e laamɓe e nder fedde Action Group yaajnde.[5] E ngal ɗoon politik, sikke alaa o rokkii ko heewi e humpito makko e wonde Balogun Oyo — tiitoonde nde o heɓi e hitaande 1949. Feere ndee caggal ɗuum hollitii wonde ko kañum woni feere tiiɗnde ngam mooftude yimɓe e nder won e gure. Thomas e Awolowo ina njoginoo sahaa e sahaa fof miijooji politik luurondirɗi, ɗi heewɓe meeɗaa seerde e maayde makko. Ko ɓuri heewde e miijooji makko e lanndaaji diiwaanuuji ɗii, ɗi o joofni e ɓadtaade njuɓɓudi politik laamu nguu, meeɗaani yahdude e miijooji Awolowo, ɗi tuugnii ko e fedde.
E hitaande 1951, Thomas woniino wakiliijo diiwaan hirnaange oo, hono jaagorgal ko feewti e yah-ngartaa e nder doosɗe leydi McPherson, kadi ko o daraniiɗo laamu hoore mum e nder leydi Najeriya. O woppi golle ɗee e nder caɗeele doosɗe leydi e lewru marse 1953. Caggal ɗuum o wonti jaagorgal golle caggal batu doosɗe leydi to Londres.[6]
Thomas ina hiisee wonde neɗɗo jom hakkille kono mawninkiniiɗo no feewi, jokkondirɗo e yoga e ardiiɓe nokku oo hono Sir Ahmadu Bello e Alaafin Adeyemi II. O wiyaama o 6uuccii Alaafin e batu Diisnondiral Diisnondiral Oyo sabu Alaafin daraaki e teddungal makko (ko kanko woni hooreejo diiso ngoo tawi Alaafin ina woni tergal, kono cfum e hoore mum ko 6eydagol - hono no Balogun Oyo nii, hooreejo Thomas ina jeyaa e aadaaji Alaafin en[7]). Ko o gardiiɗo fedde nde ina waɗi ko ɓuri heewde e Oyo Mesi en luulndiiɓe laamu Alaafin Adeyemi e dow daliilu wonde Alaafin ina luulndii kapitaal (capitalisation) njoɓɗeele kuutorteeɗe ngam wallitde jaŋde e cellal.
Nguurndam neɗɗo
taƴtoTomaas resndi ɗum ko Lukresiya Shobola Odunsi. Ina jeyaa e ɓiɓɓe makko Eniola, Dapo, Vera e Tokunbo.[8] O woniino hooreejo Eklesiya Afriknaajo Naajeeriya, o woniino tergal e yiilirde jaaynde Daily Service. O wonnoo ko e haalde sahaaji, ɗum addani mo heɓde añɓe.[[9]
Caggal nguurndam e maayde
taƴtoTuugnorgal
taƴto- ↑ "The Tale of Olabode Akanbi Thomas | Oyo State News". oyoaffairs.net (in Engeleere). 2022-04-28. Retrieved 2024-07-09.
- ↑ Garigue, Philip (1954). "Changing Political Leadership in West Africa". Africa: Journal of the International African Institute. 24 (3): 220–232 [p. 224–225]. doi:10.2307/1156426. JSTOR 1156426.
- ↑ Femi Fani-Kayode. "In remembrance of Fani Power". Niger Delta Congress. Archived from the original on 29 December 2012. Retrieved 3 October 2014.
- ↑ Sklar, Richard L. (2004). Nigerian Political Parties: Power in an Emergent African Nation. Trenton, NJ: Africa World Press. p. 103. ISBN 1-59221-209-3.
- ↑ Sklar, Richard L. (2004). Nigerian Political Parties: Power in an Emergent African Nation. Trenton, NJ: Africa World Press. p. 104. ISBN 1-59221-209-3.
- ↑ Ifeoma, Peter (2018). "Fallen Legal Heroes: Chief Bode Thomas". Archived from the original on 25 January 2019.
- ↑ "Bode Thomas: 55 years after". The Nation. Lagos, Nigeria. 24 November 2008. Retrieved 3 October 2014.
- ↑ "The Tale of Olabode Akanbi Thomas | Oyo State News". oyoaffairs.net (in Engeleere). 2022-04-28. Retrieved 2024-07-09.
- ↑ Peters, Ifeoma. "Fallen Legal Heroes: Chief Bode Thomas". Dnel Legal and Style. Retrieved 24 January 2019.
- ↑ Post, Ken; Jenkins, George D. (1973). The Price of Liberty: Personality and Politics in Colonial Nigeria (in Engeleere). CUP Archive. pp. 220–221. ISBN 978-0-521-08503-8.