Mawɗo Bode ThomaslistenR (jibinaa ko Olabode Akanbi Thomas ; oktoobar 1919 – 23 noowammbar 1953) ko awokaa, dawriyanke, dowla e aristokraat aadaaji leydi Nijeer. Thomas wonnoo ko jaagorgal koloñaal e nder Koloni e Protektorat Naajeeriya, kadi ko o jaagorgal teddungal e wasiyaaji sirlu e nder Laamu Oyo taariindi Yorubaland e sahaa nde leydi makko woni e les njiimaandi koloñaal Biritaan hade mum heɓde jeytaare mum e kitaale 1960. Ko kanko woni jaagorgal gadanal to leydi Najeriya ko feewti e yah-ngartaa.[1]

Bode Thomas
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeBode Taƴto
Innde ɓesnguThomas Taƴto
Ɗuubi daygo1918 Taƴto
ƊofordeLagos Taƴto
Date of death1953 Taƴto
ƊemngalYarbankoore Taƴto
WoldeInngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajilawyer Taƴto
Janngi toSa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi CMS Taƴto
Member of political partyNigerian Youth Movement Taƴto

Nguurndam gadano

taƴto

Olabode Thomas jibinaa ko e galle Andrew Thomas, njulaagu alɗuɗo, njulaagu, ummoriiɗo Oyo kono ummiima Lagos. Ko o mawniiko Alaafin Abiodun mo Oyo. O naati duɗal C.M.S. Duɗal grammar, duɗal misiyoŋaaji ngal Tomaas Babington Makalay e James Pinson Labulo Davies cosi. Caggal nde o timmini jaŋde makko, o woniino gardiiɗo jaagorɗe (junior clerk) to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Najeriya Railway Corporation) kono haa nde hitaande ndee joofi, o woppi golle makko, o yahi to Londres ngam janngude sariya. O noddaama haa bar nder hitaande 1942, o warti Naajeeriya ngam o tabbitina ko laatake kuugal cemmbiɗngal haa Lagos.[2] E hitaande 1948, kanko e hooreejo leydi ndii e hooreejo leydi ndii, o sosi fedde sariyaaji leydi Najeriya, ina wiyee "Thomas, Williams e Kayode".[3]

Golle politik

taƴto

E hitaande 1946, o woni konseyeer sariya Egbe Omo Oduduwa, o jeyaa ko e sosɓe fedde wiyeteende Action Groupe. Ko adii nde o naatata e Action Group, o wonnoo ko awokaajo Lagos, o wonnoo ko tergal e fedde sukaaɓe leydi Najeriya. O limtaama bana tergal Naajeeriya arandewal mawngal nder kawtal siyaasaaku wakkati koloñaal ngam waɗugo haala cemmbiɗka ngam lanndaaji siyaasaaku diiwalji, ɗi, o tammi maa ɓe keɓ anndal ko haani ngam ɓamtugo diiwalji maɓɓe nden boo ɓe waɗa kawtal haa caka.[4] O woniino kadi ardiiɗo daraniiɗo addude mawɓe leƴƴi e laamɓe e nder fedde Action Group yaajnde.[5] E ngal ɗoon politik, sikke alaa o rokkii ko heewi e humpito makko e wonde Balogun Oyo — tiitoonde nde o heɓi e hitaande 1949. Feere ndee caggal ɗuum hollitii wonde ko kañum woni feere tiiɗnde ngam mooftude yimɓe e nder won e gure. Thomas e Awolowo ina njoginoo sahaa e sahaa fof miijooji politik luurondirɗi, ɗi heewɓe meeɗaa seerde e maayde makko. Ko ɓuri heewde e miijooji makko e lanndaaji diiwaanuuji ɗii, ɗi o joofni e ɓadtaade njuɓɓudi politik laamu nguu, meeɗaani yahdude e miijooji Awolowo, ɗi tuugnii ko e fedde.

E hitaande 1951, Thomas woniino wakiliijo diiwaan hirnaange oo, hono jaagorgal ko feewti e yah-ngartaa e nder doosɗe leydi McPherson, kadi ko o daraniiɗo laamu hoore mum e nder leydi Najeriya. O woppi golle ɗee e nder caɗeele doosɗe leydi e lewru marse 1953. Caggal ɗuum o wonti jaagorgal golle caggal batu doosɗe leydi to Londres.[6]

Thomas ina hiisee wonde neɗɗo jom hakkille kono mawninkiniiɗo no feewi, jokkondirɗo e yoga e ardiiɓe nokku oo hono Sir Ahmadu Bello e Alaafin Adeyemi II. O wiyaama o 6uuccii Alaafin e batu Diisnondiral Diisnondiral Oyo sabu Alaafin daraaki e teddungal makko (ko kanko woni hooreejo diiso ngoo tawi Alaafin ina woni tergal, kono cfum e hoore mum ko 6eydagol - hono no Balogun Oyo nii, hooreejo Thomas ina jeyaa e aadaaji Alaafin en[7]). Ko o gardiiɗo fedde nde ina waɗi ko ɓuri heewde e Oyo Mesi en luulndiiɓe laamu Alaafin Adeyemi e dow daliilu wonde Alaafin ina luulndii kapitaal (capitalisation) njoɓɗeele kuutorteeɗe ngam wallitde jaŋde e cellal.

Nguurndam neɗɗo

taƴto

Tomaas resndi ɗum ko Lukresiya Shobola Odunsi. Ina jeyaa e ɓiɓɓe makko Eniola, Dapo, Vera e Tokunbo.[8] O woniino hooreejo Eklesiya Afriknaajo Naajeeriya, o woniino tergal e yiilirde jaaynde Daily Service. O wonnoo ko e haalde sahaaji, ɗum addani mo heɓde añɓe.[[9]

Caggal nguurndam e maayde

taƴto

Ñalnde 22 noowammbar 1953, caggal nde o arti Oyo, Thomas rafi to galle makko to Lagos. O nawaama to Ijebu-Igbo ngam safrude kono o maayi to Ijebu-Igbo ñalnde 23 noowammbar 1953 ko ñalngu ɗiɗaɓuru ngu ɓiyiiko debbo jibinaa.[10]

Tuugnorgal

taƴto
  1. "The Tale of Olabode Akanbi Thomas | Oyo State News". oyoaffairs.net (in Engeleere). 2022-04-28. Retrieved 2024-07-09.
  2. Garigue, Philip (1954). "Changing Political Leadership in West Africa". Africa: Journal of the International African Institute. 24 (3): 220–232 [p. 224–225]. doi:10.2307/1156426. JSTOR 1156426.
  3. Femi Fani-Kayode. "In remembrance of Fani Power". Niger Delta Congress. Archived from the original on 29 December 2012. Retrieved 3 October 2014.
  4. Sklar, Richard L. (2004). Nigerian Political Parties: Power in an Emergent African Nation. Trenton, NJ: Africa World Press. p. 103. ISBN 1-59221-209-3.
  5. Sklar, Richard L. (2004). Nigerian Political Parties: Power in an Emergent African Nation. Trenton, NJ: Africa World Press. p. 104. ISBN 1-59221-209-3.
  6. Ifeoma, Peter (2018). "Fallen Legal Heroes: Chief Bode Thomas". Archived from the original on 25 January 2019.
  7. "Bode Thomas: 55 years after". The Nation. Lagos, Nigeria. 24 November 2008. Retrieved 3 October 2014.
  8. "The Tale of Olabode Akanbi Thomas | Oyo State News". oyoaffairs.net (in Engeleere). 2022-04-28. Retrieved 2024-07-09.
  9. Peters, Ifeoma. "Fallen Legal Heroes: Chief Bode Thomas". Dnel Legal and Style. Retrieved 24 January 2019.
  10. Post, Ken; Jenkins, George D. (1973). The Price of Liberty: Personality and Politics in Colonial Nigeria (in Engeleere). CUP Archive. pp. 220–221. ISBN 978-0-521-08503-8.