Mawɗo Arthur Edward Perst (10 feebariyee 1906 – 26 suwee 1976) ko politikaajo Naajeeriya mo ndonu leƴƴi ɗiɗi ummoriiɗo e diiwaan Warri to fuɗnaange Naajeeriya.

Arthur Prest
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeArthur Taƴto
Innde ɓesnguPrest Taƴto
Ɗuubi daygo10 Colte 1906 Taƴto
Date of death26 Siilto 1976 Taƴto
WoldeInngilisjo, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, lawyer Taƴto
Member of political partyAction Group Taƴto
To duɗal jaaɓi haaɗtirde Commonwealth e Mr. Kenneth Bradley, C. M. G., (caka) hooreejo duɗal ngal, e mawɗo Arthur Perst (nyaamo), gardiiɗo jaagorɗe leydi Naajeeriya

Ngendam

taƴto

Perst jibinaa ko e lewru feebariyee 1906, baaba mum ko Engeleejo daneejo ummoriiɗo Liverpool, ko kapiteen laana ndiwoowa, ko njulaagu njulaagu, e yumma mum ko laamɗo Itsekiri, laamɗo Najeriya, laamɗo debbo biyeteeɗo Mami Ogbe, ko ɓiy Olu mo Warri. E hitaande 1946, Perst rokkaama tiitoonde laamɗo Olorogun Warri, ko Olu Warri, banndiiko.

Perst ko ofisee e nder polis Naajeeriya, kadi ko kanko woni ofisee gadano e nder leydi Naajeeriya. O janngi sariya haa lesdi Angalteer, o winnditi haa suudu kiita mawndu lesdi Naajeeriya nder hitaande 1947, ko adi o suɓaama ngam o laato wakiiliijo diiwal Warri haa suudu joonde diidaaɗi hirnaange.[1] Caggal ɗuum o wonti Ñaawirde Toownde to diiwaan hakkundeejo hirnaange e oon sahaa.

E hitaande 1950 Perst e Antoni Enahoro cosi lannda hakkundeejo hirnaange. Enahoro fuɗɗiima jaaynde Mid-West Press, o yaltinii jaaynde Naajeeriya gila 1950 haa 1953. E hitaande 1951, lannda Mid-West naati e fedde Action Group.[2]

Perst ɓaawo man laati ministaajo diiwal haa Ibadan, nden o laati cukko hooreejo Obafemi Awolowo. Yanti heen, o toɗɗaama jaagorgal jokkondiral hakkunde leyɗeele e hitaande 1952. Prest, Awolowo, Sir Ahmadu Bello, Anthony Enahoro e woɗɓe kaɓaama ngam heɓde ndimaagu leydi Najeriya, ɓe tawtoraama jeewte Lancaster House ɗe kaaldi ngam heɓde ndimaagu leydi Najeriya. O ummii e fedde Action Group e hitaande 1957. Caggal ɗuum, Perst wonti Komisinaajo mawɗo fedde Najeriya to leydi Angalteer.

E hitaande 1971, Perst naati e ñaawoore mawnde. O luulndii Itsekiri Communal Lands Trust yiɗde huutoraade hakkeeji jom en jawɗeele en mbiyateeɗi Olu Warri dow leyɗeele to Warri. Hakkeeji jeyi leydi ina ndokka amaana oo jeyi leydi ndii fof, tawa ina jeyaa heen jeyi leydi ndi jeyi leydi. Kono tan, hoolaare leyɗeele renndo ndee dañii ñaawoore ndee.[3]

Arthur Perst e laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth II e laamɗo debbo biyeteeɗo Filip


Perst ina joginoo nguurndam galle keewɗam, keewɗam. O dañi ɓiɓɓe ɗuuɗɓe, ɓurɓe anndugo woni ɓiyiiko arandeejo mawɗo Michael Godwin Prest, mo laati awokaajo, siyaasaaku e hooreejo kuuɗe hooreejo lesdi Naajeeriya Shehu Shagari nder hitaande 1979. Mawɗo Michael Perst dañi ɓiɓɓe 4. Ɓiɗɗo makko mawɗo e taaniiko debbo biyeteeɗo Arthur Perst ko Helen Prest-Ajayi, gonnooɗo Miss Nijeer e hitaande 1979, awokaa, binndoowo e daraniiɗo jaŋde. Ɓiyiiko gorko e taaniiko Arthur Prest, Michael J. Perst woni njulaagu petroŋ gadano e nder leydi Najeriya, jom jawdi petroŋ e balloowo yimɓe.[4] Ko kanko woni mahoowo ñaawoore sariya sosiyetee Perst v Petrodel Resources Ltd nde janngaa e duɗe sariya, nde siifi no sariya sosiyetee yahrata.

Mawɗo Artur Perst maayi ko e hitaande 1976.

Tuugnorgal

taƴto
  1. Cohen, Abner. Urban Ethnicity. Routledge, 2004. p. 302. ISBN 0-415-32982-5.
  2. Gates, Akyeampong, & Niven (2 February 2012). Dictionary of African Biography. OUP USA. p. 302. ISBN 978-0-19-538207-5. Retrieved 2 February 2012.CS1 maint: multiple names: authors list (link)
  3. Ekeh, Peter Palmer. Warri City and British Colonial Rule in Western Niger Delta'. Urhobo Historical Society. 2005. p. 290. ISBN 978-064-924-7.
  4. "Again, Oil Tycoon, Michael Prest, Sings Another Song of Victory". This Day (in Engeleere). Retrieved 2025-12-20.